<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=130275"><dc:title>Iterativne numerične metode v posplošenih linearnih modelih</dc:title><dc:creator>Mandić,	Mitja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Smrekar,	Jaka	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>eksponentna družina</dc:subject><dc:subject>kanonični parameter</dc:subject><dc:subject>cenilka največjega verjetja</dc:subject><dc:subject>logistični model</dc:subject><dc:subject>Fisherjeva zbirna metoda</dc:subject><dc:description>V nalogo smo se spustili z namenom razumeti postopek ocenjevanja parametrov v posplošenih linearnih modelih. Za uvod si postavimo teoretične temelje z eksponentno družino in izpeljemo nekaj lastnosti. Nato definiramo posplošene linearne modele in si ogledamo nekaj najpomembenjših primerov ter predstavimo metode za ocenjevanje parametrov, s poudarkom na metodi največjega verjetja. Izpeljemo enačbe verjetja za logistični model, rezultate nato komentiramo v luči eksponentne družine in jih posplošimo na vse porazdelitve, ki ji pripadajo. Izpeljemo tudi enačbe verjetja v probit modelu in opazimo prednosti uporabe kanoničnih povezovalnih funkcij. V drugem delu naloge se posvetimo numeričnim metodam. Izpeljemo Newtonovo metodo in komentiramo težave, ki lahko nastopijo z njeno uporabo. Izpeljemo tudi Fisherjevo zbirno metodo in dokažemo, da se ob uporabi modela s kanonično povezovalno funkcijo ujema z Newtonovo metodo. 
Izpeljano teorijo v zadnjem delu povežemo v praktičnem primeru. Primerjamo rezultate dobljene s probit in logističnim modelom in komentiramo morebitne razlike.</dc:description><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-09-12 08:15:30</dc:date><dc:type>Delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>130275</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
