<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=130271"><dc:title>Muzej kot izobraževalna ustanova: Pristopi k približevanju muzejskih predmetov različnim muzejskim javnostim</dc:title><dc:creator>Murenc,	Tina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Mahnič,	Katja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>muzejska institucija</dc:subject><dc:subject>galerija</dc:subject><dc:subject>muzejska pedagogika</dc:subject><dc:subject>muzejski pedagog</dc:subject><dc:subject>komunikacija</dc:subject><dc:subject>teorije komunikacije</dc:subject><dc:subject>vodstva po razstavah</dc:subject><dc:description>Zaključna seminarska naloga skuša osvetliti problematiko komunikacije muzejske institucije s svojimi obiskovalci ter vprašanje posebnosti izobraževanja v okviru muzejske institucije, pri čemer me bodo posebej zanimale prilagoditve predstavitve muzejskih artefaktov glede na različne ciljne skupine. Da lahko muzejska institucija uspešno opravlja svojo izobraževalno funkcijo, je ključnega pomena, da svojo pozornost usmeri v uspešno komunikacijo z muzejskimi obiskovalci. Dodatno je vprašanje uspešne komunikacije z obiskovalci izpostavljeno v primerih galerijskih ustanov, za katere velja, da,  v nasprotju z drugimi muzejskimi ustanovami, njihove razstave še danes delujejo veliko bolj hermetično. Zaključna seminarska naloga bo zato v nadaljevanju natančneje predstavila posebnosti komunikacije v galerijskih institucijah, ki so posledica specifike galerijskega fonda in podala napotke, kako se lahko delavci v galeriji spopadajo z motnjami v komunikaciji, ki lahko ob tem nastanejo. Muzejski pedagogi so tisti, ki primarno ustvarjajo vzgojno-izobraževalne programe v muzejih, njihovo široko delovanje omogoča učinkovito in tekočo komunikacijo z muzejskimi obiskovalci, posledično je njihova naloga ključnega pomena pri delovanju muzeja in izpolnjevanju poslanstva muzejske institucije. Najbolj neposredna oblika komunikacije v muzeju, ki omogoča sprotno optimiziranje prenosa sporočila glede na dano ciljno skupino ali posameznika, so vodstva po razstavah. Dana zaključna seminarska naloga zato stremi k temu, da preko teorij komunikacije in osvetljevanja problematike posebnosti komunikacije v muzejski instituciji (natančneje v galerijskem okolju) predstavi ključne točke optimiziranja najbolj neposredne muzejske komunikacije z muzejskimi obiskovalci – vodstev po razstavi. Kaj je končni cilj izobraževanja v muzeju in kako lahko sleherno obiskovalčevo vzgojno izobraževalno izkušnjo optimiziramo? Obravnavana tema je ključna za nadaljnje raziskovanje in razvoj pristopov muzeja kot izobraževalne institucije k izbrani ciljni publiki in s tem izboljšanje izkušnje obiskovalca ter kvalitete prenosa želenih informacij o predstavljenih muzejskih predmetih.</dc:description><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-09-12 08:15:18</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>130271</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
