Karakterizacija novoodkritih simbiotičnih zvezd v pregledu neba GALAHPerko, Manica (Avtor) Zwitter, Tomaž (Mentor) Traven, Gregor (Komentor) simbiotična zvezdaspektroskopski pregled neba GALAHasimptotska veja orjakinjveja rdečih orjakinjSimbiotične zvezde so dvojne zvezde sestavljene iz primarne zvezde, ki je rdeča orjakinja, in spremljevalne zvezde, ki je običajno bela pritlikavka ali nevtronska zvezda. Glavna tema naloge je preučevanje kemijsko-kinematičnih lastnosti simbiotičnih zvezd. Vzeli smo podatke iz pregleda neba GALAH, ki uporablja spektrograf HERMES skupaj z Anglo-Avstralskim teleskopom, ki se nahaja na Observatoriju Siding Spring v Avstraliji. GALAH je skupno opazoval več kot 550000 zvezd. Vzorec 15830 orjakinj spektralnega tipa M je bil izbran ob upoštevanju pogoja za barvni indeks $(J-K_s) >0,9$ ter paralakso $\pi \le $1 mas. Najprej so bile zvezde iz GALAH razdeljene v skupine glede na njihov intrinzični barvni indeks $(J-K_s)_0$ in tako smo dobili 13 predlog, ki predstavljajo podrazrede spektralnega tipa M. V simbiotičnih zvezdah pride do prenosa mase med rdečo orjakinjo in kompaktnim objektom, za kar je značilen presežek svetlobe v Balmerjevi H$\alpha$ črti vodika. Vzorec orjakinj je bil razdeljen na dve skupini, prva z močno in druga s šibko izraženo H$\alpha$ emisijo. Po vizualnem pregledu spektrov dobimo prvi vzorec s 33 kandidati za simbiotične zvezde in drugi vzorec s 381 kandidati za simbiotične zvezde. Z uporabo zvezdnih parametrov iz GALAH kataloga smo poskušali ločiti med orjakinjami na veji rdečih orjakinj (RGB, ang. red giant branch) ter med orjakinjami na asimptotski veji orjakinj (AGB, ang. asymptotic giant branch), ki sta v različnih fazah razvoja. S tem bi dobili boljše predloge in tako lahko bolj natančno analizirali kemijske lastnosti orjakinj in simbiotičnih zvezd. Za naš vzorec 15830 orjakinj je malo zanesljivih podatkov, zato smo ločitev med AGB in RGB zvezdami iskali v surovih GALAH spektrih. Integrirali smo območja v spektru, kjer se nahajajo elementi, ki naj bi bili v AGB zvezdah poudarjeni ali pa vsaj bolj močno zastopani. Iskali smo korelacijo med relativno intenziteto črt in infrardečim barvnim indeksom W3-W4, saj bi lahko tovrstne črte pomagale pri identifikaciji sistemov z orjakinjami tipa AGB. V manjšem vzorcu dobimo 4 kandidate za AGB zvezde, kar v tem vzorcu predstavlja 12% zvezd. V večjem vzorcu pa dobimo 21 kandidatov za AGB zvezde, kar je okrog 6% zvezd v večjem vzorcu. Ti rezultati se skladajo s podatki iz literature.20212021-09-12 08:15:10Magistrsko delo/naloga130269sl