Nevarnosti in prilagoditve domačega okolja starejših osebBolte, Anja (Avtor) Oven, Alenka (Mentor) Galof, Katarina (Recenzent) diplomska deladelovna terapijatretje življenjsko obdobjedomovirespodbudeadaptacijeUvod: Starejša oseba je nekdo, ki je dopolnil 65 let, takšno starost pa uvrščamo v tretje življenjsko obdobje. Posledica procesa staranja so spremembe na biološko-fiziološkem, psihološkem in socialnem področju. Zaradi naštetih sprememb in z njimi povezanih bolezni ter izgub v starosti starejši občutijo postopno pešanje samostojnosti, kar povzroči večjo možnost za nevarnost ter pojav neželenih dogodkov in poškodb. Posledice se kažejo v zmanjšanem funkcioniranju, višji stopnji odvisnosti od drugih in nezmožnosti za nadaljnje življenje v domačem okolju. Namen: Želeli smo ugotoviti, kako starejše osebe doživljajo svoje domače okolje, s katerimi omejitvami v njem se soočajo in na kakšen način ter kako to vpliva na njihovo vsakodnevno funkcioniranje. Zanimalo nas je tudi, ali znotraj domačega okolja že uporabljajo kakšne strategije, pripomočke in prilagoditve oz. ali se bodo za njih odločili v prihodnje ter katere so njihove prednosti in slabosti. Metode dela: Izvedena je bila kvalitativna raziskava s pomočjo petih polstrukturiranih intervjujev starejših oseb, ki živijo v domačem okolju. Intervjuji so bili z dovoljenjem sodelujočih zvočno posneti, dobesedno prepisani in kvalitativno analizirani. Rezultati: Sodelujoči so na svoje domače okolje zelo navezani, saj jim omogoča svobodo, varnost, zadovoljstvo, neodvisnost in avtonomijo. Zaradi s starostjo povezanih sprememb in fizičnih ovir domačega okolja pa je prisotno večje tveganje za nastanek nezgod, kar posledično vpliva na funkcioniranje starejših – uporabo pripomočkov, strah pred padci, izvajanje dnevnih aktivnosti in izogibanje socialnim stikom. V povezavi z ovirami sodelujoči že uporabljajo improvizirane strategije in pripomočke, terapevtskih prilagoditev s pomočjo strokovnjakov pa se zaradi nepoznavanja, strahu pred organizacijo del in finančne nedostopnosti ne poslužujejo. Razprava in zaključek: Domače okolje starejše spodbuja k izvajanju aktivnosti, jim omogoča dostop do storitev in ohranjanje oz. krepitev socialne mreže. V njem doživljajo pozitivne in negativne občutke, slednje zlasti v primeru omejitev ter slabšega funkcioniranja. Strategij, pripomočkov in prilagoditev se starejši poslužujejo dokaj malo, pri tem jim pomoč in podporo nudijo predvsem družina in prijatelji, zelo pomembna pa je tudi vključitev delovnega terapevta. Področje bivanja starejših v domačem okolju in vloge delovne terapije v Sloveniji bi bilo potrebno natančneje raziskati. Prav tako bi bilo zaradi slabe prepoznavnosti stroke potrebnih več aktivnosti, povezanih s promocijo delovne terapije.[A. Bolte]20212021-09-12 07:45:35Diplomsko delo/naloga130264sl