<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=130263"><dc:title>Kako stanovalci doma starejših doživljajo neverbalno komunikacijo s strani zaposlenih</dc:title><dc:creator>Peklaj,	Špela	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Oven,	Alenka	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Lebar,	Cecilija	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>delovna terapija</dc:subject><dc:subject>starejši</dc:subject><dc:subject>sporazumevanje s starejšo osebo</dc:subject><dc:subject>komunikacija v domu starejših občanov</dc:subject><dc:subject>nebesedna komunikacija</dc:subject><dc:description>Uvod: Podobno kot drugod po svetu se tudi slovenska populacija stara. Potrebe starejših oseb po pomoči pri oskrbi se povečujejo s starostjo, njihove sposobnosti pa iz leta v leto pešajo, kar za večino starejših oseb posledično pomeni, da niso več zmožni sami poskrbeti zase in so se primorani preseliti v dom starejših občanov. Domovi morajo poskrbeti za čim bolj kakovostno oskrbo posameznikov. Osnovna potreba po komuniciranju se zaradi starosti ne spremeni – tudi starejši ljudje hrepenijo po možnosti biti slišan, razumljen, sprejet in spoštovan. Ustrezna uporaba neverbalne komunikacije s strani zaposlenih starejši osebi pomaga, da se lažje izrazi, izboljša samopodobo, samozavest in počutje, ohranja socialne interakcije, poveča vključevanje v določene aktivnosti, zmanjša depresijo in tesnobo, hkrati pa tudi zdravstvenemu delavcu samemu prinaša boljše počutje in zmanjšanje stresa. Namen: Ugotavljali smo, kako stanovalci v domu starejših občanov doživljajo oziroma kakšne izkušnje imajo z neverbalno komunikacijo s strani zaposlenih in kakšen pomen ji pripisujejo. Zanimalo nas je tudi, katere so po mnenju stanovalcev prednosti ustrezne in pomanjkljivosti neustrezne neverbalne komunikacije zaposlenih s stanovalci. Metode dela: V kvalitativni raziskavi smo podatke pridobili s poglobljenimi polstrukturiranimi intervjuji, ki smo jih izvedli s petimi stanovalci enega od domov za starejše v Sloveniji, jih posneli, transkribirali in analizirali s kvalitativno analizo. Rezultati: Na osnovi kvalitativne analize podatkov smo oblikovali štiri kategorije s pripadajočimi podkategorijami in kodami: splošno o komunikaciji, neverbalna komunikacija v domu starejših občanov, izkušnje in doživljanje neverbalne komunikacije stanovalcev ter predlogi in želje stanovalcev glede neverbalne komunikacije zaposlenih. Razprava in zaključek: Ugotovili smo, da je ustrezna neverbalna komunikacija zaposlenih, ki delajo s starejšimi v različnih domovih, za starejše izrednega pomena. Stanovalci zelo močno doživljajo neverbalno komunikacijo zaposlenih, saj ustrezna neverbalna komunikacija izboljša počutje, zadovoljstvo in zaupanje stanovalcev, izboljša njihovo socialno interakcijo, samopodobo in samozavest, poveča vključevanje v določene aktivnosti, zmanjša konflikte, tesnobo in stres ter posledično poveča kvaliteto njihovega življenja. Delovni terapevti so tisti, ki v domu starejših z ustreznim znanjem neverbalne komunikacije pomagajo stanovalcem, izboljšajo odnose, zaupanje in občutek domačnosti ter tako pripomorejo k večjemu zadovoljstvu tako stanovalcev kot zaposlenih.</dc:description><dc:publisher>[Š. Peklaj]</dc:publisher><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-09-12 07:45:27</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>130263</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
