<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=130252"><dc:title>Vpliv rezi na rast matičnih rastlin nekaterih sort industrijske konoplje (Cannabis sativa L.) ter določanje sekundarnih metabolitov v socvetjih njihovih vegetativno razmnoženih potaknjencev</dc:title><dc:creator>Bitežnik,	Luka	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Flajšman,	Marko	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Štukelj,	Roman	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>Cannabis sativa</dc:subject><dc:subject>industrijska konoplja</dc:subject><dc:subject>matične rastline</dc:subject><dc:subject>potaknjenci</dc:subject><dc:subject>kanabinoidi</dc:subject><dc:subject>terpenoidi</dc:subject><dc:description>Navadna konoplja je zelo raznolika vrsta, zato je načrtovana pridelava lahko problematična. Z vegetativnim razmnoževanjem dobimo matični rastlini enake potomce (potaknjence), ki nam zagotovijo enakomernejše in kakovostnejše pridelke v primerjavi z vzgojo iz semena. V raziskavi smo vzgajali matične rastline šestih sort navadne konoplje (Cannabis sativa L.) 'Carmagnola', Tiborszallasi', 'Gorička Simba', Santhica 27', 'Fiona' in 'Finola' skozi časovno obdobje 9-ih mesecev in spremljali njihovo obraščanje ob treh vrstah začetne (prve) rezi, to je nad trejim, nad petim in nad sedmim nodijem. Primerjava zbranih rezultatov genotipov vseh sort nam je pokazala statistično značilne razlike med posameznimi načini rezi. Ker ima navanda konoplja dobro sposobnost razmnoževanja s vegetativnimi potaknjenci, smo poganjke uporabili za ocenitev sposobnost koreninjenja različnih genotipov petih sort konoplje, med katerimi se je za najboljšo izkazala 'Gorička Simba', Sorta 'Finola' se je po pričakovanjih pokazala za neprimerno za vegetativno razmnoževanje. Ukoreninjene vegetativne potaknjence smo izpostavili rastnim razmeram za prehod v generativno fazo. Ob primerni zrelosti socvetij smo socvetja vzorčili in z uporabo tekočinske kromatografije visoke ločljivosti (HPLC) ter plinske kromatografije v povezavi s masno spektrometrijo (GC-MS) določili kanabinoidni in terpenoidni profil genotipov. Velike razlike v vsebnosti kanabinoidov, predvsem skupnega CBD, THC in CBDV, kažejo na heterogenost navadne konoplje na nivoju sekundarnih metabolitov, kar se kaže tudi v vsebnosti terpenov.</dc:description><dc:publisher>[L. Bitežnik]</dc:publisher><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-09-12 07:16:24</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>130252</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
