Utemeljitev ustavnopravne sposobnosti gospodarskih družbHorvat, Tim (Avtor) Novak, Aleš (Mentor) ustavne praviceustavnopravna sposobnostpravna subjektivitetagospodarske družbeteorije pravne narave pravnih osebPravniki štejejo za samoumevno resnico, da so nosilci človekovih pravic ne le ljudje, temveč tudi gospodarske družbe. Vendar tega dejstva ne bomo našli v skoraj nobeni ustavi. Do razširitve ustavnega varstva na gospodarske družbe je najprej prišlo v sodni praksi, ki sega nazaj na začetek 19. stoletja v Združene države Amerike. Odtlej so gospodarske družbe začele pridobivati vse več pravic, poleg lastninske pravice tudi različne svoboščine, denimo svobodo izražanja, pravico do zasebnosti in svobodo veroizpovedi. Izvorno ameriški fenomen si je utrl pot tudi v evropske države in v slovensko ustavno pravo, kjer še ni bil podrobno teoretsko obravnavan. V razpravi preizprašujem to samoumevno stališče in najprej dogmatsko razdelam pojem ustavnopravne sposobnosti kot abstraktno predvidene možnosti, da je gospodarska družba nosilka ustavnih pravic, ter ga umestim v splošno teorijo prava. Nato razčlenjujem glavne problemske sklope, in sicer uporabnost teorij pravne narave pravnih oseb za utemeljevanje ustavnih pravic gospodarskih družb, nato nasprotno stališče pravnih realistov, da so za to potrebne neodvisne moralne oziroma politične teorije, in naposled svobodo združevanja kot izraz teh moralnih teorij in temeljno utemeljitev ustavnopravne sposobnosti gospodarskih družb. Na podlagi izbrane ameriške, nemške, francoske in italijanske teorije in prakse ugotovim, da obstaja enovita utemeljitev varstva gospodarskih družb, ki združuje pomen varstva človekovega dostojanstva posameznikov v družbenih tvorbah ter varstva družbenih tvorb kot protiuteži državi v pluralni družbi.20212021-09-11 09:00:08Magistrsko delo/naloga130231sl