<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=130229"><dc:title>Behaviorizem in sodstvo: vpliv čustev na ravnanja sodnikov</dc:title><dc:creator>Jankovič,	Aleksej	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Novak,	Aleš	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>sodno odločanje</dc:subject><dc:subject>razum</dc:subject><dc:subject>čustva</dc:subject><dc:subject>volja</dc:subject><dc:subject>pravni občutek</dc:subject><dc:subject>vrednote</dc:subject><dc:subject>etika.</dc:subject><dc:description>Dejavnost sodnega odločanja se v zgodovini moderne pravne misli razpenja med dva pola: razumskega in voljnega. Tradicionalno gledano čustva kot iracionalne sile, ki po lastni volji usmerjajo naša ravnanja, v obeh pogledih igrajo predvsem vlogo motnje.
Sodobna pravna teorija sprejema kompromis in sodne odločitve razume kot akte volje, ki jih oblikuje razum. Moderne psihološke znanosti so v zadnjih desetletjih oblikovale teorije, ki čustva razumejo kot na človekovih vrednostnih sistemih temelječe inteligentne misli, ki mu z izpostavljanjem ciljev ravnanj in subjektivnimi utemeljitvami posamičnih sklepov pomagajo pri preživetju in doseganju blaginje. Kot taka so lahko čustva pomemben instrument, s katerim si sodnik pomaga na poti do poštenih in pravičnih odločitev.
Če sodne odločitve razumemo tudi kot akt volje, se odpira vprašanje vsebine volje in njene povezanosti s čustvi. Tako čustva kot z njimi inherentno povezana volja sta bistvenega pomena za ravnanja sodnikov v sodnih dvoranah in zunaj njih.</dc:description><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-09-11 09:00:02</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>130229</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>