<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=130208"><dc:title>Ultrazvočni fantomi za simulacijo človeškega tkiva</dc:title><dc:creator>Kidrič,	Timotej	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Sirk,	Rok	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Žibert,	Janez	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Arnuga,	Sašo	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Žager Marciuš,	Valerija	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>radiološka tehnologija</dc:subject><dc:subject>ultrazvok</dc:subject><dc:subject>ultrazvočni fantomi</dc:subject><dc:subject>materiali</dc:subject><dc:subject>posnemanje tkiv</dc:subject><dc:description>Uvod: Na področju diagnostičnega ultrazvoka obstajajo fantomi za kontrolo kakovosti in kalibracijo opreme. Le-ti se uporabljajo tudi za izobraževanje, raziskovalno delo in za pomoč pri razvoju novih diagnostičnih tehnik. S pomočjo fantomov poenostavimo in standardiziramo slikovno okolje. Fantomi so sestavljeni iz materialov, ki posnemajo tkiva,  znotraj katerih so lahko vgrajeni tudi preprosti ali zapleteni objekti, ki posnemajo različne strukture. Komercialni fantomi so običajno zasnovani za široke trge in jih zaradi tega ni mogoče prilagajati. Iz tega razloga se tudi oblikujejo in izdelujejo fantomi po meri na zahtevo specifičnih namenov, drugačnih dimenzij ali zaradi znižanja stroškov. Namen: Namen je poiskati fantome in materiale, primerne za simulacijo človeškega tkiva iz literature in z eksperimentalnim delom na Zdravstveni fakulteti oceniti ultrazvočne slike izbranih materialov. Metode dela: V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno metodo s pregledom literature, ki je trajal od 22. 10. 2020 do 16. 3. 2021. Pri eksperimentalnem delu smo z ultrazvočnim aparatom SonoScape E2 in s pripadajočima linearno ter konveksno sondo preizkušali izbrane materiale. Rezultati: Na podlagi ugotovitev iz pregleda literature smo za prikaz izbrali tofu, želatino, meso, vodo in ultrazvočni gel. Pri fantomu tofuja dobimo homogeno sliko. Pri želatini in mesu je na sliki viden mešan signal. Pri vodi in ultrazvočnem gelu pa je slika nehomogena. Vsi izbrani materiali so lahko dostopni z izjemo ultrazvočnega gela. Njihova slabost je v obstojnosti zaradi kratkega roka uporabe in težje ponovljivosti izdelave fantomov. Pri vseh materialih so se pojavili artefakti. Razprava in zaključek: Ugotovili smo, da je meso, izmed vseh izbranih materialov, najprimernejše za simulacijo človeškega tkiva, predvsem zaradi podobne strukture. Medtem ko sta voda in ultrazvočni gel najmanj primerna. Za pridobitev optimalnih slik in zmanjšanja artefaktov bi morali parametre slikanja prilagajati.</dc:description><dc:publisher>[T. Kidrič, R. Sirk]</dc:publisher><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-09-11 07:46:34</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>130208</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
