Zaslonka pri rentgenskem slikanju - vpliv na kakovost slike in dozno obremenitev preiskovancaĆeman, Armin (Avtor) Dulmin, Katja (Avtor) Medič, Mojca (Mentor) Mekiš, Nejc (Recenzent) diplomska delaradiološka tehnologijazaslonkakolimatorx-žarkizaslanjanje rentgenskega snopazaslanjanje v radiološki diagnostikikakovost rentgenogramadozna obremenitevUvod: Pri rentgenskem slikanju z zaslonko omejimo uporaben rentgenski snop na del telesa, ki ga preiskujemo. Najpogosteje so uporabljene prilagodljive svetlobne zaslonke, ki omejujejo snop tako, da ščitijo sosednja tkiva pred nepotrebno izpostavljenostjo sevanju. Zaslanjanje prav tako zmanjša sipano sevanje, kar izboljša kontrastno ločljivost slike. Z natančnim zaslanjanjem bo obsevan majhen del pacientovih tkiv in s tem bo prejeta doza nižja. Če je presevana prostornina velika, nastane veliko več sipanega sevanja, kar pomeni slabšo kontrastno ločljivost in tudi višjo sevalno obremenitev pacienta. Najenostavnejši pribor za zožitev snopa je tubus, ki ga namestimo na rentgensko cev. Če so taki tubusi dovolj ozki, lahko dobimo z njimi zelo dobre rentgenske posnetke. Na splošno pa danes za zaslonitev rentgenskega snopa uporabljamo t. i. globinske zaslonke. Z njimi lahko zaslonimo različno velika polja in prilagodimo širino žarkovnega snopa velikosti slikanega območja. Namen: Namen diplomske naloge je podrobna predstavitev zaslonke in njenega vpliva na kakovost rentgenske slike ter dozno obremenitev preiskovanca, za lažje razumevanje pa tudi kratka predstavitev sevanja in vpliva doze na preiskovanca pri rentgenskem slikanju, kakovost rentgenske slike in sestavnih delov rentgenskega aparata. Cilj je bil sistematično pregledati obstoječo literaturo in podrobneje predstaviti temo. Pri pisanju diplomske naloge se bomo osredotočili na vpliv zaslonke na dozno obremenitev pacienta/objekta in hkrati na vpliv na kakovost rentgenske slike oziroma rentgenograma, natančneje na kontrastno ločljivost. Metode dela: V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela s sistematičnim pregledom literature. Literaturo smo iskali v knjigah ter znanstvenih in strokovnih člankih v slovenskem in angleškem jeziku. Iskali smo predvsem članke o zaslonkah, dozi na pacienta in vplivu zaslonke na kakovost rentgenske slike. Navedeno literaturo smo iskali od novembra 2020 do marca 2021 po različnih slovenskih in tujih bibliografskih bazah. Rezultati: Predstavili smo ugotovitve člankov, uporabljenih pri sistematičnem pregledu literature. Velik poudarek je bil na zmanjševanju prejete doze pri uporabi zaslonke in s tem tudi izboljšanju kakovosti rentgenograma. Kljub spremembi analognih sistemov v digitalne je zaslanjanje polja še vedno velik problem, ki predstavlja nepotrebno obsevanost pacienta in slabše kakovostno rentgensko sliko. Zaznali smo tudi različne prakse zaslanjanja. Razprava in zaključek: V kar nekaj radioloških praksah je bila zaznana neustrezna uporaba zaslonke in s tem neskladje pri upoštevanju ALARA načela. Ugotovili smo, da se zaslanjanje zanemarja pri uporabi digitalne tehnologije, zaradi možnosti obrezovanja rentgenograma v »postprocesingu«. Pri vseh študijah je bilo ugotovljeno, da se kakovost slike in dozna obremenitev izboljšuje z maksimalnim možnim zaslanjanjem.[A. Ćeman, K. Dulmin]20212021-09-11 07:46:32Diplomsko delo/naloga130207sl