<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=130206"><dc:title>Pregled protokolov pri slikanju ploda z magnetno resonanco</dc:title><dc:creator>Bizjak,	Rok	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kostadinova,	Sanja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Podobnik,	Janez	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Robida,	Tina	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>radiološka tehnologija</dc:subject><dc:subject>prenatalno obdobje</dc:subject><dc:subject>nosečnost</dc:subject><dc:subject>plod</dc:subject><dc:subject>protokol slikanja</dc:subject><dc:subject>osrednje živčevje</dc:subject><dc:subject>pulzno zaporedje</dc:subject><dc:description>Uvod: Magnetno resonančno slikanje ploda je neinvazivna preiskava, ki se uporablja v prenatalni diagnostiki. Uporablja se kot metoda izbora za ugotavljanje nepravilnosti v razvoju ploda ter patologij centralnega živčnega sistema. Osnova za MR slikanje ploda so predvsem ultra hitra pulzna zaporedja, ki vplivajo na čas preiskave in nastanek popačenj zaradi gibanja ploda. Poleg teh, standardni protokol vsebuje še hitra gradienta pulzna zaporedja ter difuzijsko slikanje. Uporaba naprednih pulznih zaporedij ni tako pogosta. Namen: Namen diplomskega dela je na podlagi sistematičnega pregleda literature ugotoviti razlike med protokoli v literaturi in protokolom, ki se uporablja v Univerzitetnem kliničnem centru v Ljubljani. Metode dela: Uporabili smo deskriptivno metodo dela s sistematičnim pregledom literature. V analizo smo vključili 19 člankov, ki so ustrezali vključitvenim in izključitvenim kriterijem. Literaturo smo zbirali od 20.10.2020 do 20.04.2021. Podatke smo iskali po tujih in domačih podatkovnih bazah. Rezultati: V rezultatih smo predstavili razlike med protokoli v literaturi ter protokolom, ki se uporablja v Univerzitetnem kliničnem centru v Ljubljani. Podatke smo predstavili v dveh ločenih tabelah. Prva tabela je zajemala podatke v vrsti študije, avtorju in letnici, patologiji, namenu preiskave, protokolu, ki je bil uporabljen in ključne ugotovitve. Druga tabela pa je vsebovala protokole z vsemi podanimi parametri. Razprava in zaključek: Ugotovili smo, da je večina protokolov primerljivih oziroma poolnoma enakih kot protokol, ki ga uporabljajo v UKC Ljubljana. Ostali protokoli so se razlikovali v tem, da so vsebovali dodatna gradientna pulzna zaporedja ali  napredna pulzna zaporedja. Imena pulznih zaporedij se razlikujejo glede na proizvajalce MR tomografov. Ugotovili smo, da obstaja precejšnja razlika v vrednostih parametrov uporabljenih pri posameznih pulznih zaporedjih. To smo pripisali različnih proizvajalcem MR tomografov in optimizaciji protokolov.</dc:description><dc:publisher>[R. Bizjak, S. Kostadinova]</dc:publisher><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-09-11 07:46:29</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>130206</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
