Poporodna depresija pri priseljenkah ter njen vpliv na otrokaKarlin, Maja (Avtor) Mlinar, Suzana (Mentor) Thaler, Darja (Recenzent) diplomska delazdravstvena negapoporodna depresijapriseljenkezagotovljena pomočvpliv na otrokaUvod: Poporodna depresija je pogosto obolenje otročnic. Na razvoj poporodne depresije vplivajo socialno-demografske značilnosti ter številni dejavniki tveganja, ki se razvijejo med nosečnostjo. Priseljenke lahko doživijo višjo stopnjo poporodne depresije kot ne priseljenke. Poporodna depresija ne vpliva le na glavne dimenzije zdravja otročnice, temveč tudi na kognitivni in čustveni razvoj novorojenčka, dojenčka in kasneje otroka. Namen: Namen diplomskega dela je opisati PD pri priseljenkah, njihovo soočanje s PD ter ugotoviti škodljive učinke, ki ga ima le ta na duševni in fizični razvoj otroka. Metode dela: V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela. Izvedli smo sistematičen pregled literature, ki je temeljil v časovnem okviru 2005–2021. Literatura je bila iskana v angleškem jeziku s ključnimi besedami: postpartum depression AND immigrant womens; problems of immigrants AND postpartum depression; immigrants AND Canada; provided help AND immigrants AND postpartum depression; immigrants women AND Canada AND postpartum depression; risk factors AND postpartum depression AND pregnancy; postpartum depression AND experience; newborn care AND parents depression v podatkovnih bazah PubMed, Medline, CINHAL. V analizo smo vključili 16 enot literature in pet dokumentacijskih virov. Članki so bili ovrednoteni po štiristopenjski lestvici glede na moč dokazov. Rezultati: V Kanadi sama struktura zdravstvenega sistema onemogoči priseljenkam dostop do obstoječih zdravstvenih storitev. Težave nastopijo že pri pridobivanju storitev zaradi birokratskih ovir, priseljenke morajo izpolniti večje število obrazcev, prav tako pa časovna doba za pridobitev osebnega zdravnika lahko traja leto dni ali celo več. Nasprotno Slovenija vsem beguncem in migrantom nudi osnovno zdravstveno varstvo. Obstajajo tudi t.i. pro bono ambulante, ki jih lahko koristijo priseljenke brez urejenega zdravstvenega zavarovanja, in so namenjene le njim. V Kanadi in v Sloveniji imajo priseljenke na razpolago podobne oblike pomoči, kot so: uporaba tolmača ob koristenju zdravstvenih storitev, telefonsko svetovanje, obstoječe podporne skupine ter presejalni testi za zgodnje odkrivanje in preprečevanje PD. Razprava in zaključek: Priseljenke so ena najbolj ogroženih skupin prebivalstva za pojav poporodne depresije, ker se soočajo z dodatnimi dejavniki tveganja, ki povečajo nastanek za razvoj bolezni. Pomembno je zagotoviti dovolj ustreznih oblik podpore, svetovanja in pomoči vsem priseljenkam, saj bi le tako preprečili razvoj poporodne depresije ali vsaj upočasnili njen potek ter hkrati zmanjšali obseg posledic.[M. Karlin]20212021-09-11 07:45:24Diplomsko delo/naloga130192sl