<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=130183"><dc:title>Vpliv transpozonskih elementov, malih RNA in metilacije na spol rastline</dc:title><dc:creator>Belaj,	David	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Štajner,	Nataša	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>transpozon</dc:subject><dc:subject>mikro RNA</dc:subject><dc:subject>metilacija</dc:subject><dc:subject>spol rastlin</dc:subject><dc:description>Spol in njegova determinacija je pri rastlinah manj raziskana kot pri živalih. Zaradi različnih kombinacij in sistemov izražanja spola pri rastlinah, še niso raziskani vsi mehanizmi determinacije, ter oblike, ki je pri živalih ni moč zaslediti. Nekateri mehanizmi so že stari, nekateri pa so se razvili šele nedavno. Raziskovanje ima tudi praktično uporabnost pri pridobivanju hibridov, saj nam olajša delo in omogoča bolj ekonomično pridelavo. Znanje je uporabno tudi za določanje spola pri rastlinah, kjer nimamo samooplodnih vrst ali pa rastlinam lahko določimo spol šele ob cvetenju po več letih. Zanimivo je tudi raziskovanje mehanizmov določanja spola, kot je npr. metilacija, RNA interferenca in vpliv transpozonov, itd.. Ti mehanizmi so bili raziskani pri meloni, kakiju in topolu. Pri meloni za pridobivanje hibridov uporabimo fenotip z le ženskimi cvetovi, kar regulira transpozon. Pri kakiju sicer poznamo samooplodne vrste, vendar se za proizvodnjo uporabljajo tudi nekatere enospolne rastline, pri čemer so zaželene ženske rastline, kar regulirata gena preko miRNA in RNA interference. Topol je modelna olesenela rastlina in spol je determiniran preko vzorca metilacije.</dc:description><dc:publisher>[D. Belaj]</dc:publisher><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-09-11 07:16:22</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>130183</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>