<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=130137"><dc:title>Fotokemijske reakcije fluoriranja</dc:title><dc:creator>Filip,	Larisa	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Iskra,	Jernej	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Fotokemijsko fluoriranje</dc:subject><dc:subject>fluor</dc:subject><dc:subject>trifluorometiliranje</dc:subject><dc:subject>fotokatalizator</dc:subject><dc:description>Uvedba fluorovega atoma je zaradi njegovih specifičnih lastnosti pogosto uporabna v organski kemiji, saj značilno spremeni lastnosti spojin. Uporabnost fluoriranih spojin je zelo široka, najdemo jih v medicini, agronomiji in zadnje časa tudi v tehnologiji. Pri fluoriranju so predstavljali težavo močno reaktivni in toksični fluorirni reagenti, kar je vodilo do razvoja novih, primernejših reagentov, to pa je omogočilo enostavnejšo izvedbo fluoriranja. V diplomski nalogi sem opisala nekaj postopkov fotokemijskega fluoriranja in trifluorometiliranja. 
V uvodnem delu so predstavljeni pristopi k fluoriranju in reagenti, ki so se razvili za enostavnejšo izvedbo fluoriranja. V osrednjem delu so predstavljeni splošni mehanizmi, po katerih pride do fotokemijske reakcije, in opisi reakcij fluoriranja. S fotokemijskimi postopki dosežemo nekoliko milejše pogoje in s tem izvedemo reakcijo, ki je okolju prijaznejša. Najprej je predstavljena reakcija aromatskega fluoriranja, ki je bila osnovana z vezavo atoma fluora-19, potem pa so reakcijo uporabili za vezavo atoma radioizotopa fluora-18, ki je uporaben v pozitronski emisijski tomografiji. Sledijo reakcije fluoriranja na benzilnem mestu. Pri teh reakcijah lahko pride do mono- ali difluoriranja, zato so predstavljene metode obeh možnosti. Naslednje je fluoriranje alifatskih spojin, kjer se znajdemo pred novimi izzivi. Za razliko od fluoriranja na benzilnem mestu, tukaj nimamo specifičnega mesta, kamor bi se vezal fluorov atom, kar lahko povzroči težave pri selektivnosti. Reakcija, pri kateri je možno vezati fluorov atom na specifično mesto alifatske spojine, je reakcija dekarboksilativnega fluoriranja alifatskih karboksilnih spojin. Nazadnje je predstavljeno še trifluorometiliranje. Opisana so trifluorometiliranja alkenov, benzilnega mesta ter arenov in heteroaromatov. Na koncu so podane še prednosti izvajanja fotokemijskega fluoriranja v pretočnih procesih.</dc:description><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-09-10 11:00:00</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>130137</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
