Optimizacija postopka nanosa ognjevarne apreture na celulozna bombažna vlakna za tehnične nameneVidmar, Lara (Avtor) Tomšič, Brigita (Mentor) Zupin Nabergoj, Nataša (Komentor) bombažtehnične tekstilijeognjevarna apreturavpliv koncentracijehorizontalni test gorljivostiNamen diplomskega dela je bil določiti optimalno koncentracijo ognjevarnega sredstva na podlagi dušika in fosforja za dosego ognjevarnih lastnosti bombažne tkanine, ki bo ustrezala predpisom o požarni varnosti notranjosti motornih vozil, ter proučiti, kako postopno višanje koncentracije sredstva vpliva na mehansko-fizikalne lastnosti bombažne tkanine. Tržni produkt Eco-Flam CL (Devan Chemicals, Belgija) je bil nanešen na 100-odstotno bombažno tkanino po impregnirnem postopku v šestih različnih koncentracijah 100–150 g/l. Morfološke in kemijske lastnosti proučevanih vzorcev so bile določene z uporabo vrstične elektronske mikroskopije (SEM) in infrardeče spektroskopije s Fourierjevo transformacijo (FTIR). Funkcionalne ognjevarne lastnosti so bile določene s horizontalnim testom gorljivosti, vpliv nanosa ognjevarnega sredstva na fizikalne in mehanske lastnosti bombažne tkanine pa z meritvami togosti, pretržne sile in raztezka. Nanos proučevanega zaviralca ognja v nižji koncentraciji je na vlaknih oblikoval enakomeren apreturni film; z višanjem koncentracije je nastal debel neenakomeren sloj, ki je mestoma povzročil medsebojno zlepljenje vlaken. Nanos ognjevarne apreture je uspešno znižal vnetljivost in hitrost gorenja bombažne tkanine. Začetno višanje koncentracije sredstva je sprva nekoliko povišalo gorenje bombažne tkanine v primerjavi z najnižjo koncentracijo sredstva, z nadaljnjim višanjem le-te pa ponovno znižalo in drastično spustilo pri zadnji, najvišji koncentraciji. Prisotnost ognjevarnega sredstva v nižjih koncentracijah 100–120 g/l je znižala celokupno togost bombažne tkanine; nadaljnje višanje koncentracije sredstva 130–150 g/l je povzročilo poslabšanje gibkosti in voljnosti bombažne tkanine. Skladno s spremembo togosti sta se spreminjala tudi pretržna trdnost in raztezek vzorcev v smeri osnovnih niti, pri čemer se je vzorec, apretiran z najvišjo koncentracijo ognjevarnega sredstva, izkazal za 5 oziroma 15 odstotkov višjo pretržno trdnost in raztezek kot neapretiran vzorec. V smeri votkovnih niti sprememba koncentracije ognjevarnega sredstva 100–150 g/l ni pomembno vplivala na pretržno trdnost in raztezek apretiranih vzorcev.20212021-09-10 09:01:30Diplomsko delo/naloga130123sl