<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=130122"><dc:title>Čimžanje s postopkom tiska pri barvanju z naravnimi barvili</dc:title><dc:creator>Magdič,	Tjaša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Gorjanc,	Marija	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Tomšič,	Brigita	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>naravna barvila</dc:subject><dc:subject>čimžanje s tiskom</dc:subject><dc:subject>pigmentni tiskarski sistem</dc:subject><dc:subject>barvne lastnosti</dc:subject><dc:subject>barvna obstojnost na pranje</dc:subject><dc:description>Namen diplomskega dela je bil proučiti čimžanje tekstilij s postopkom tiska pri barvanju z naravnimi barvili. Volna (WO), surov (COs) in beljen (COb) bombaž so bili barvani z naravnimi barvili kurkume (KU), čebulnih olupkov (ČE) in vina teran (VT). V prvem delu raziskave je bil določen vpliv koncentracije in staranja ekstraktov KU in ČE ter temperature barvanja z VT, pri čemer so bili nečimžani vzorci WO, COb in COs pobarvani v svežih in dva dni staranih ekstraktih KU in ČE ter v vročem in hladnem z VT pri dveh koncentracijah. V drugem delu raziskave pa so bili vzorci WO, COs in COb čimžani s postopkom tiska, pri čemer je bil bakrov (II) sulfat dodan osnovi pigmentne tiskarske paste v treh različnih koncentracijah 0.1, 0.5 in 1.0 odstotka na maso tiskarske pate. Primerjalno so bili vzorci čimžani tudi po klasičnem postopku. Čimžanju je sledilo barvanje v proučevanih ekstraktih. Na podlagi barvnih lastnosti vzorcev je bilo ugotovljeno, da imajo koncentracija ekstrakta kot tudi staranje oz. temperatura barvanja različen vpliv na barvo vzorcev WO, COs in COb. Čimžanje s tiskom je izkazalo višje K/S vrednosti vzorcev in s tem višjo globino obarvanj v primerjavi s klasičnim čimžanjem ter v splošnem tudi temnejše barvne tone vzorcev. Primerjava vrednosti barvnih razlik (? Eab*) med vzorci je pokazala, da po barvanju s KU višanje koncentracije čimže v tiskarski pasti nad 0,1-odstotka izkazuje čedalje bolj podobno barvo vzorcev, kot jo izkazujejo nečimžani vzorci, po barvanju z ČE in VT pa je višanje koncentracije čimže v tiskarski pasti vplivalo na bolj raznolike barvne tone vzorcev COs in COb. Pri barvanju WO je višanje deleža čimže smiselno le do koncentracije 0,5-odstotka na maso tiskarske paste. V primerjavi s klasičnim čimžanjem je čimžanje s tiskom izboljšalo barvne obstojnost na pranje vzorcev COs in COb pobarvanih s KU in ČE ter vzorca WO pobarvanega z VT.</dc:description><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-09-10 09:01:28</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>130122</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
