<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=130042"><dc:title>Določevanje mehanskih lastnosti kavitacijsko utrjene aluminijeve zlitine Al 7075</dc:title><dc:creator>Čavič,	Urška	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Šturm,	Roman	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>kavitacijsko utrjevanje</dc:subject><dc:subject>aluminijeva zlitina</dc:subject><dc:subject>Al 7075</dc:subject><dc:subject>staranje</dc:subject><dc:subject>mehanske lastnosti</dc:subject><dc:subject>mikrotrdota</dc:subject><dc:subject>hrapavost površine</dc:subject><dc:subject>električna prevodnost</dc:subject><dc:subject>mikrostruktura</dc:subject><dc:description>V zaključni nalogi smo različno starane kose aluminijeve zlitine 7075 kavitacijsko utrdili in določili njihove mehanske lastnosti. Zanimal nas je vpliv kavitacijskega utrjevanja na hrapavost površine, električno prevodnost, mikrotrdoto in mikrostrukturo predhodno starane aluminijeve zlitine. Aluminijevo zlitino smo najprej starali pri 145°C, 170°C ali 195°C, eden izmed vzorcev pa ni bil staran. Vsi vzorci so bili nato kavitacijsko utrjeni z 40% pokritostjo. Ugotovili smo da po kavitacijskem utrjevanju površini povišamo hrapavost in povišamo trdoto v primeru da zlitina ni predhodno prestarana. Bolj kot je vzorec prestaran višjo hrapavost površine dobimo po utrjevanju, samo povišanje trdote pa ne pride tolik do izraza, v skrajnem primeru lahko material celo omehčamo.</dc:description><dc:publisher>[U. Čavič]</dc:publisher><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-09-10 08:31:28</dc:date><dc:type>Zaključna naloga</dc:type><dc:identifier>130042</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
