<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=129961"><dc:title>Določanje eksplozijskih parametrov pri prašnih eksplozijah</dc:title><dc:creator>Stovanje,	Nastja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Novosel,	Barbara	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Prašna eksplozija</dc:subject><dc:subject>minimalna vžigna energija</dc:subject><dc:subject>ftalna kislina</dc:subject><dc:subject>tereftalna kislina</dc:subject><dc:subject>izoftalna kislina.</dc:subject><dc:description>Eksplozija prahu lahko pusti hude posledice za človeka, množico, infrastrukturo in okolje. Z razumevanjem temeljnega vzroka nastanka prašne eksplozije in dejavnikov, ki vplivajo na njeno napredovanje, lahko obvladujemo tveganje njenega nastanka. Na nastanek in napredovanje prašne eksplozije predvsem vpliva velikost delcev, koncentracija prahu in termične lastnosti prahu.
Trem komercialno dostopnim izomerom gorljivega prahu (ftalna, izoftalna, tereftalna) ter velikostnim frakcijam delcev med 56 in 80 µm, 80 in 100 µm ter 100 µm in 125 µm sem eksperimentalno določila velikost in porazdelitev velikosti delcev, termične lastnosti  in minimalno vžigno energijo.
Najnižje območje MVE imajo velikostne frakcije delcev 56 µm – 80 µm, ta je v območju med 10 mJ in 30 mJ. Enako območje MVE imata tudi originalna vzorca IPA in TPA. Vrednost Es je pri obeh enaka in znaša 18,7 mJ. Originalni vzorec PA ima naj-višje območje MVE in sicer nad 1000 mJ. Pri povečanju velikostnih frakcij delcev pride do povečanja MVE. Največji porast območja MVE je pri TPA, ko med najmanjšo in največjo velikostno frakcijo, območje MVE naraste iz 10 mJ – 30 mJ na 300 mJ – 600 mJ. PA ima najnižje območje MVE, v kolikor so delci veliki  med 80 µm in 125 µm . V primerjavi z IPA in TPA je to območje približno 100-krat nižje. Najnižjo vrednost Es doseže PA, najvišjo pa TPA. Do nižjega območja MVE pride zaradi slabe termične stabilnosti spojine, ki razpade pri 190 °C na novo spojino, ftalni anhidrid. Medtem ko sta IPA in TPA bolj stabilni spojini, razpadeta namreč pri 240 °C oziroma 260 °C. Največji vpliv na MVE ima velikost in porazdelitev velikosti delcev. Originalna vzorca IPA in TPA imata v primerjavi z originalnim vzorcem PA nizka območja MVE. To povzroči dovolj velik delež manjših delcev v vzorcu in ožja porazdelitev velikosti delcev. Porazdelitev velikosti delcev je pri PA med nekaj 10 µm in 2000 µm, medtem ko je pri originalnima vzorcema IPA in TPA med nekaj 10 µm in 500 µm. Vsebnost vlage v vzorcih sicer igra pomembno vlogo pri nastanku prašne eksplozije, vendar pri nobeni izmed spojin vlaga ne preseže 0,1 %, zato ta dejavnik ni imel bistvenega pomena na rezultate. Dejavnik, ki najbolj vpliva na MVE, je velikost delcev. Manjši delci so tisti, ki povzročijo vžige in so najbolj nevarni.</dc:description><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-09-09 14:20:00</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>129961</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
