<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=129921"><dc:title>Odkrivanje makro- in mikrostrukture aluminijskih odkovkov</dc:title><dc:creator>Šuntner,	Karina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Markoli,	Boštjan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>zlitina EN AW 6082</dc:subject><dc:subject>toplotna obdelava</dc:subject><dc:subject>mikrostrutkura</dc:subject><dc:subject>trdota</dc:subject><dc:description>Aluminij kot čista kovina ima nizko trdnost in slabe mehanske lastnosti. Čisti aluminij je treba legirati za uporabo v visoko obremenjenih konstrukcijskih aplikacijah. Aluminijeve zlitine skupine 6XXX imajo odlične lastnosti, kot sta razmerje med nizko maso in visoko trdnostjo in sposobnost preoblikovanja zaradi dobre plastičnosti. Glavna legirna elementa sta Mg in Si, ki tvorita spojino Mg2Si. Ena izmed takšnih zlitin je zlitina EN AW 6082, ki se uporablja v avtomobilski industriji z namenom, da bi zaradi zmanjšanja mase odkovkov dosegli zahteve po manjši porabi goriva in izpušnih plinov. Poleg majhne teže aluminijski odkovki zagotavljajo izjemno trdnost, dobro odpornost proti koroziji in odpornost na utrujanje.
Cilj diplomskega dela je bil metalografsko pripraviti vzorce aluminijeve zlitine EN AW 6082 za svetlobni mikroskop in primerjati mikrostrukturo med aluminijevim odkovkom s toplotno obdelavo T6 in aluminijevim odkovkom, ki je po kovanju ohlajen na zraku. Določevali smo velikosti zrn, merili trdoto vzorcev in izmerili električno upornost vzorcev s Foerster, sigmatestom 2.069.
Po kovanju vzorcev smo drugi vzorec še toplotno obdelali po postopku T6. Pripravili mikrostrukturo za opazovanje faz in za opazovanje kristalnih zrn. Kristalna zrna v mikrostrukturi odkovka s toplotno obdelavo so po obrobni coni močno zrasla. Material je na površinskem sloju močno podvržen obsežni strižni deformaciji v primerjavi s sredino in s ponovnim dvigom temperature pride do rekristalizacije in zrna zrastejo. Z merjenjem trdote smo ugotovili, da je toplotna obdelava ključna za doseganje visoke trdote in da rekristalizirana zrna ne poslabšajo trdnosti oziroma mehanskih lastnosti.</dc:description><dc:publisher>[K. Šuntner]</dc:publisher><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-09-09 09:00:03</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>129921</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
