<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=129909"><dc:title>Ocena varnosti izvlečka arnike (Arnica montana) kot kozmetične sestavine z uporabo pristopa s pragom toksikološkega tveganja</dc:title><dc:creator>Bokal,	Larisa	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Jakopin,	Žiga	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>arnika</dc:subject><dc:subject>izvleček arnike</dc:subject><dc:subject>sistemska izpostavljenost</dc:subject><dc:subject>dnevni varni odmerek</dc:subject><dc:subject>Cramer-jev razred</dc:subject><dc:subject>dermalna absorpcija</dc:subject><dc:description>Rastline in njihove izvlečke zaradi številnih pozitivnih učinkov pogosto uporabljamo v vsakdanjem življenju, kot tudi v farmacevtski in kozmetični industriji. Izvleček arnike lahko uporabimo za razna bolezenska stanja, primeren je predvsem za celjenje ran, podplutb in oteklin, pod določenimi omejitvami pa je varna tudi peroralna uporaba izvlečka arnike. V kozmetiki izvleček arnike uporabljamo za obnavljanje in vlaženje kože, pogosto ga zasledimo v dekorativni kozmetiki. Pomembno vlogo pri uporabi kozmetičnih sestavin ima njihova varnost. Pri rastlinah in njihovih izvlečkih moramo biti še posebej previdni, saj so pogosto strupeni. V diplomski nalogi smo ocenili varnost izvlečka arnike kot kozmetične sestavine z uporabo pristopa s pragom toksikološkega tveganja (TTC), ki določa toksični potencial spojine. S pomočjo literature smo preučili kvalitativno in kvantitativno sestavo arnike in njenega izvlečka. Posamične komponente smo s  programom Toxtree® razvrstili v Cramer-jeve razrede toksičnosti, katerim so pripisane specifične vrednosti TTC. S pomočjo struktur spojin in njihovih napovedanih fizikalno-kemijskih lastnosti smo izračunali permeabilnostne koeficiente in korigirane topnosti spojin, ki so omogočili oceno obsega absorpcije in s tem sistemske izpostavljenosti spojinam. Spojinam v izvlečku, ki imajo znano koncentracijo smo izpostavljenost izračunali s pomočjo enačbe, za spojine z neznano koncentracijo pa smo uporabili vrednosti TTC na osnovi njihove klasifikacije v Cramer-jeve razrede. Pri izračunih smo upoštevali nanos 18 gramov kozmetičnega izdelka z vsebnostjo 0,1 % izvlečka arnike na zdravo kožo. Izračunane vrednosti sistemske izpostavljenosti so bile manjše od ocenjene vrednosti za pripadajoče razrede TTC. Določenim  sestavinam izvlečka, za katere smo v literaturi našli najvišje odmerke, pri katerih ne pride do neželenih učinkov, smo določili varno dnevno izpostavljenost. Vrednosti sistemske izpostavljenosti in vrednosti TTC smo primerjali z varno dnevno izpostavljenostjo. Slednja je bila v vseh primerih 100-krat večja od vrednosti TTC in 1000-krat večja od vrednosti potencialne sistemske izpostavljenosti. Izvleček arnike smo na osnovi naših rezultatov in vseh znanih toksikoloških študij označili kot varen za dermalno uporabo. Vseeno moramo biti pri njeni uporabi pazljivi, ker lahko povzroči mnoge neželene učinke.</dc:description><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-09-09 08:45:15</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>129909</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
