<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=129805"><dc:title>Spremljanje internalizacije fluorescentno označene α-D-manozilirane sonde v dendritične celice s superločljivostnim slikanjem</dc:title><dc:creator>Purić,	Edvin	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Anderluh,	Marko	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Mravljak,	Janez	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>Fluorescenčna mikroskopija</dc:subject><dc:subject>BODIPY</dc:subject><dc:subject>DC-SIGN</dc:subject><dc:subject>STED mikroskopija</dc:subject><dc:description>S superločljivostno mikroskopijo lahko opazujemo znotrajcelične procese pod magično mejo valovne dolžine vidne svetlobe 200 nm na nanometrskem nivoju. Za mikroskopijo z vzbujenim praznjenjem emisije, ki je ena izmed izvedbenih variant superločljivostne mikroskopije, so primerne le fluorescentne sonde, ki so kompatibilne z dodatnim laserskim žarkom, ki omogoča praznjenje emisije. Karakterizacija tovrstne sonde je bila osrednji cilj naših raziskav.
V magistrski nalogi smo preučevali proces internalizacije fluorescentne sonde v različne tipe celic. Največ pozornosti smo namenili dendritičnim celicam in receptorju DC-SIGN (za dendritične celice specifični, intracelularno adhezijsko molekulo–3 vezoč neintegrin), ki igra izredno pomembno vlogo pri okužbah z mnogimi patogeni, kot je npr. okužba z virusom humane imunske pomanjkljivosti (HIV). Njegove glavne naloge so prepoznavanje patogenov oz. njihovih površinskih molekul in internalizacije ter prispevek k uničenju patogenov. Kljub vsem tem lastnostim pa lahko DC-SIGN s tem, ko zagotovi vstop patogenov v dendritične celice, tudi pospeši razvoj okužbe, kar je značilno ravno za virus HIV. DC-SIGN veže različne manozilirane proteine, oligomanozide in molekule, ki vsebujejo le eno enoto D-manoze. Preiskovali smo α-D-manozilirano fluorescentno sondo, ki je odporna na glikozidaze in tako zagotavlja stabilnost v celičnih testih. S fluorescenčno spektrofluorimetrijo smo ugotovili, da se njeni emisijski spektri ne spreminjajo v odvisnosti od pH okolice. Nadalje smo dokazali, da sonda prehaja v notranjost celic le, če te na svoji membrani izražajo DC-SIGN receptorje oz. druge lektine, ki vežejo manozo (angl. Mannose binding lectins, MBL). Dodana vrednost preiskovane sonde je primernost za mikroskopijo z vzbujenim praznjenjem emisije, saj je nabor sond, primernih za tovrstno mikroskopijo, precej omejen. Fluorescentna sonda predstavlja visoko učinkovito orodje za opazovanje bioloških procesov, kot je z lektini posredovan celični privzem v različnih bioloških okoljih.</dc:description><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-09-08 08:45:06</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>129805</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
