Učinek antagonista kemokinskega raceptorja CXCR4 na viabilnost in invazijo celic glioblastoma v organoidihKrapež, Gloria (Avtor) BREZNIK, BARBARA (Mentor) Novak, Metka (Komentor) glioblastomglioblastomski organoidinvazijaviabilnostmikrookolje tumorjapleriksaforCXCR4SDF-1αGlioblastom (GBM) je najpogostejši in najagresivnejši primarni možganski tumor pri odraslem človeku. Heterogenost in mikrookolje GBM sta ključna za razvoj in odpornost GBM na klasično zdravljenje. Pomembne komponente mikrookolja tumorja so topne signalne molekule kemokini. Iz stromalnih celic pridobljen faktor 1 α (SDF-1α) je kemokin, ki z vezavo na receptor CXCR4 pospeši angiogenezo tumorja ter migracijo, invazijo in proliferacijo tumorskih celic. Poleg tega vezava SDF-1α na receptor CXCR4 sproži infiltracijo imunskih celic v tumorsko maso. Sintetski antagonist receptorja CXCR4 pleriksafor se tako že uporablja za zdravljenje različnih rakavih obolenj. Da bi raziskali učinek pleriksaforja na GBM, smo vzpostavili organoidni model iz tumorskih biopsij. Model vključuje mikrookolje tumorja, ki je zelo podobno mikrookolju tumorja v bolnikih z GBM. Potrdili smo prisotnost in kolokalizacijo receptorja CXCR4 in njegovega liganda SDF-1α v tumorjih in organoidih GBM na proteinskem nivoju. V vzpostavljenem organoidnem modelu smo z ligacijskim testom bližine dokazali, da pleriksafor v organoidih GBM zmanjša interakcije med CXCR4 in SDF-1α tako sam, kot v kombinaciji s temozolomidom. Pokazali smo, da pleriksafor in pleriksafor v kombinaciji s temozolomidom nima statistično pomembnega učinka na viabilnost in invazijo organoidov GBM. Razlog je lahko v kompleksnosti mikrookolja in aktivaciji drugih signalnih poti, ki so še slabo raziskane. Prihodnje raziskave bomo usmerili v analizo večjega števila tumorskih vzorcev.20212021-09-08 07:16:16Magistrsko delo/naloga129779sl