Genetska variabilnost in ohranjanje genskih virov lesnike (Malus sylvestris (L.) Mill.) v SlovenijiKišek, Mateja (Avtor) Brus, Robert (Mentor) lesnikaMalus sylvestris (L.) Mill.)genetska variabilnostmorfološka variabilnosthibridizacijaohranjanje genskih virovSlovenijaV raziskavi smo proučevali genetske in morfološke značilnosti lesnike (Malus sylvestris (L.) Mill.) na območju Slovenije in Hrvaške. Analizirali smo 14 morfoloških znakov na listih, genetska analiza pa je bila opravljena na 10 lokusih z mikrosatelitskimi markerji. Analiza populacij lesnike je pokazala zelo visoko stopnjo genetske variabilnosti lesnike (HT = 0,77) in nizko vrednost fiksacijskega indeksa (FIS = 0,08). Ti rezultati skupaj z visoko stopnjo genetske diferenciacije (FST = 0,18) nakazujejo na veliko genetsko distanco med populacijami in nizko stopnjo razmnoževanja v sorodstvu, kar so značilnosti populacij v ledenodobnih zatočiščih. Analizirana drevesa so bila na podlagi morfometrijske analize razvrščena v skupine lesnik (56,52 %), križancev (39,12 %) in žlahtnih jablan (4,35 %), na podlagi genetske analize pa se deleži dreves po posameznih genetsko določenih skupinah razlikujejo: lesnika (73,91%), križanci (19,57 %) in žlahtne jablane (6,52 %). Le 52 % botanično določenih lesnik se je izkazalo za lesnike tudi na podlagi genetskih raziskav, kar potrjuje dejstvo, da je lesniko na podlagi posameznih morfološih znakov botanično težko povsem zanesljivo določiti. Ugotavljamo, da obstajata dva ločena genska sklada lesnike in žlahtne jablane s številnimi drevesi, ki nosijo mešanico genov obeh vrst. Edini semenski objekt lesnike v Sloveniji ni primeren za uporabo v gozdarstvu, saj niti semenska drevesa niti sadike niso genetsko ustrezne. Podajamo smernice za ohranjanje genskih virov lesnike v prihodnje in priporočamo načine gospodarjenja z gozdom, ki bi lesniki omogočili dolgoročni obstoj in čim večjo gensko pestrost.[M. Kišek]20212021-09-08 07:16:08Doktorsko delo/naloga129777sl