Proučevanje protitelesnega imunskega odziva pri bolnikih z različnim potekom COVID-19Slunečko, Jan (Avtor) Avšič Županc, Tatjana (Mentor) Korva, Miša (Komentor) virusikoronavirusiSARS-CoV-2COVID-19jakost imunskega odzivaresnost klinične slikebeljakovina bodicepodenota S1 beljakovine bodicepodenota S2 beljakovine bodicenukleokapsidna beljakovinareceptor vezavna domenaimunski odzivBolezen COVID-19 je posledica okužbe z virusom SARS-CoV-2 pri ljudeh. Bolezen poteka raznoliko: od poteka bolezni brez kliničnih znakov, do kritične oblike, ki lahko privede do smrti. Glavni klinični znaki pri COVID-19 so vročina, kašelj in utrujenost, neredko pa se pojavlja tudi oteženo dihanje in tesnoba v prsih. V magistrski nalogi smo preiskovali morebitno vzročno povezavo med kliničnim potekom COVID-19 in specifičnim imunskim odzivom gostitelja na posamezne virusne beljakovine (N, S1, S2 in RBD). Dodatno nas je zanimalo tudi, ali potek bolezni (blažji, zmeren, resen ali kritičen) vpliva na koncentracijo protiteles proti posameznim virusnim beljakovinam in/ali na dinamiko protitelesnega imunskega odziva. V raziskavo smo vključili 79 bolnikov s COVID-19. Ugotovili smo, da ima v prvem vzorcu, ki je bil v povprečju odvzet v dveh tednih po dokazu okužbe s SARS-CoV-2, 64,6 % bolnikov protitelesa razreda IgG, 79,7 % bolnikov protitelesa razreda IgA in 60,8 % bolnikov protitelesa razreda IgM. Prav tako smo ugotovili, da se vsa protitelesa pojavijo že zelo zgodaj po okužbi in da najverjetneje jakost protitelesnega odziva vpliva na težo poteka bolezni. Ugotovili smo, da koncentracija protiteles proti RBD in N lahko vpliva na potek bolezni. Pri večini protiteles, glede na posamezne virusne epitope, nismo ugotovili razlike v dinamiki. Pričakovano dinamiko protiteles smo dokazali v primeru protiteles razreda IgA, usmerjenih proti virusni beljakovini N. Dodatno smo dokazali, da imata na potek bolezni in klinično sliko poleg jakosti imunskega odziva velik vpliv tudi spol in starost.[J. Slunečko]20212021-09-08 07:15:54Magistrsko delo/naloga129774sl