Pristopi primerjalne genomike v raziskavah genetskega ozadja antisocialnega vedenja pri človekuKrižman, Jože (Avtor) Zorc, Minja (Mentor) Dovč, Peter (Komentor) antisocialno vedenjepristopi primerjalne genomikegeniagresijaživalski modeliAntisocialno vedenje (AV) je vedenje, ki je v nasprotju s prevladujočimi pravili in normami in se kaže kot fizično in psihično nasilje, povzročanje materialne škode, kraja, vandalizem, spolna promiskuiteta, alkoholizem, uživanje prepovedanih substanc, odvisnost od iger na srečo, laganje, manipulacija in prevare. AV je pogosto povezano z drugimi oblikami vedenjskih in razvojnih motenj, kot so hiperaktivnost, depresija, motnje učenja in impulzivnost. Ker predstavljajo AV in z njim povezane posledice resen družbeni problem, so raziskave vzrokov in dejavnikov tveganja za AV zelo pomembne. Politični, socialni in ekonomski dejavniki tveganja za AV so dobro raziskani, narašča pa tudi zanimanje za biološke dejavnike. Meta-analize študij AV pri dvojčkih in posvojencih so pokazale, da z genetsko komponento lahko razložimo tudi do 50% fenotipske variance AV. Fenotip AV je heterogen in se pojavlja hkrati z drugimi vedenjskimi motnjami. Molekularno-genetske študije AV na ravni celotnega genoma kažejo, da gre za kompleksen fenotip, ki ga oblikuje več lokusov. V študijah kandidatnih genov so identificirali povezave med AV in genetskimi polimorfizmi dopaminergičnih genov (DAT1, DRD2, DRD4), serotonergičnih genov (5-HTTLPR) in genov za encime, ki razgrajujejo monoamine (COMT, MAOA). V študijah AV se kot možna strategija izkaže uporaba živalskega modela (miši), saj omogoča zasnovo študije z definiranim genotipom in s kontroliranim okoljem. Pri prašiču so polimorfizme gena MAOA povezali z agresijo, pri različnih skupinah pasem psov pa so v zaporedju MAOA identificirali razlike v frekvencah alelov.[J. Križman]20212021-09-08 07:15:33Diplomsko delo/naloga129770sl