<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=129753"><dc:title>Kibernetska varnost podjetij - vdori v interne poslovne sisteme preko zlonamerne elektronske pošte</dc:title><dc:creator>BOŽIČ,	GAŠPER	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Lavbič,	Dejan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>kibernetska varnost podjetij</dc:subject><dc:subject>zlonamerna elektronska pošta</dc:subject><dc:subject>aplikacija</dc:subject><dc:subject>testiranje</dc:subject><dc:subject>analiza</dc:subject><dc:description>Diplomska naloga zajema področje poslovne kibernetske varnosti, specifično problem napadov preko elektronskih pošt, kjer napadalec poskuša z uporabo socialnega inženiringa žrtev pripraviti do tega, da mu zaupa, ter posledično izda zasebne podatke, ki bi utegnili biti priročni za vdor v poslovni sistem oz. za lažno predstavljanje drugim organom sistema, do katerih ima žrtev dostop. Za namene diplomske naloge je bila izdelana aplikacija, ki je služila kot interna spletna aplikacija, zgrajena na temeljih tehnologije sklada MEAN, ki je omogočala izvajanje penetracijskih testov in tako nudila podroben vpogled v to, kakšni uslužbenci so ranljivi na različne vrste napadov, kjer se je uslužbence delilo glede na njihove demografske in poslovne karakteristike (spol, leto rojstva, leta izkušenj, položaj v podjetju ...). Osrednji rezultat diplomskega dela je dober vpogled v to, kateri uslužbenci so najbolj ranljivi in katere vrste zlonamernih elektronskih pošt so najbolj uspešne, hkrati pa je dodatni rezultat diplomske naloge sama aplikacija kot izdelek. Pri izvedbi eksperimenta v podjetju je od 1.384 poslanih elektronskih pošt (173 udeležencem je bilo poslanih po 8 različnih primerov zlonamerne elektronske pošte) pri 8 % (110) bila zapisana interakcija s telesom e-pošte. Iz pridobljenih rezultatov je bilo mogoče dobro analizirati uspešnost posameznih elektronskih pošt, kjer je s 26 % uspešnostjo prevladovala e-pošta, ki je subjekte nagovarjala k temu, da preverijo zapis svojega dopusta v novem sistemu podjetja in rizičnost različnih sektorjev v podjetju, kjer so bili napadi lažnega predstavljanja najbolj uspešni pri komercialnem sektorju. Pri statistiki stopnje rizičnosti glede na starost je razvidno, da občutljivost subjekta na tovrstne napade raste sorazmerno z njegovo starostjo, kjer je najmlajši interval (od vključno 20 do vključno 29 let) dosegel 3 % stopnjo rizičnosti, najstarejši (od vključno 60 do vključno 69 let) pa 13 % občutljivost. Prav tako je stopnja rizičnosti naraščala sorazmerno z delovno dobo subjekta z izjemo ene anomalije, ki o je predstavljal interval od vključno 20 do vključno 24 let. Med najbolj kritične po stopnji rizičnosti izmed položajev v podjetju sta se na prvo mesto s 50 % stopnjo rizičnosti uvrstila vodja interne logistike in predpripravnik dela v proizvodnji.</dc:description><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-09-07 18:55:00</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>129753</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
