<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=129735"><dc:title>Določanje gorljivosti in uporabe izolacijskih materialov, kot elementi požarne odpornosti, ter ugotavljanje njihovih vplivov v primeru požara</dc:title><dc:creator>Golob,	Anže	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Novosel,	Barbara	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>izolacijski materiali</dc:subject><dc:subject>požar</dc:subject><dc:subject>požarna odpornost</dc:subject><dc:subject>škodljivi vplivi</dc:subject><dc:subject>gašenje</dc:subject><dc:description>Izolacijski materiali odigrajo pomembno vlogo pri preprečevanju prehajanja vlage, toplote, zvoka, električnega toka in ostalih količin. Zaradi izrednih lastnosti izolacije, ter tudi ostalih lastnosti, so v industriji in vsakdanjem življenju široko zastopani in uporabljeni. 
V diplomskem delu sem se osredotočil na gorljivost izolacijskih materialov, standarde s katerimi jih klasificiramo in na preprečevanje razvoja požara in njegovih posledic. Glavna naloga požarno odpornih izolacijskih materialov je preprečitev razvoja požara in njegovega širjenja, ki ključno varuje pred posledicami požara, poleg odsotnosti zadostne temperature vira vžiga in oksidacijskega sredstva. 
Na podlagi raziskave fizikalnih, kemijskih in termičnih karakteristik v diplomskem delu ugotovimo da izolacijski gradbeni materiali (kamena in steklena volna, penjeno steklo), izolacijske plastične mase (politetrafluoroetilen PTFE, polistiren PS, polieterimid PEI) in izolacijska vlakna (ogljikova vlakna, poliimidna vlakna PI, poliestrska vlakna PES) zagotavljajo visoko primarno funkcijo izoliranja s toplotno prevodnostjo λ &lt; 0,1 W/mK. Poleg tega pa izolacijski materiali s svojimi protipožarnimi lastnostmi zagotavljajo ustrezno stopnjo požarne odpornosti za objekte in predmete saj imajo vsi materiali, z izjemo PS, visoko gostoto, ki omogoči ugodno sestavo materiala. Specifične toplote cp za plastične mase in vlakna zavzemajo vrednosti med 1,1 in 2,0 kJ/kgK, vrednosti specifičnih toplot za gradbene materiale pa so nad 700 kJ/kgK in tako sposobni prevzeti bistveno večje količine toplote. Tališča Tt za plastične mase so pod 500 °C in zato bistveno hitreje tvorijo goreče kapljice za širjenje gorenja kot gradbeni materiali s tališči okoli 1000 °C. Kisikov indeks OI, ki je določljiv samo za plastične mase in vlakna, je za obravnavane materiale nad 25. vol. %, s čimer je izpolnjena sposobnost zaviranja gorenja.
V primeru gorenja ali tlenja izolacijskih materialov se sproščajo škodljivi plinasti produkti, ki na organizmu lahko povzročijo trajne poškodbe. Največjo nevarnost prestavljata ogljikov oksid CO in dioksid CO2, ki se tvorita z visokimi deleži pri gorenju vseh vrst materialov, in jih s človeškimi čutili ne zaznamo. Zato z različnimi mehanizmi gašenja, pri čemer sta najbolj učinkovita hlajenje reakcijske cone in dušenje, preprečimo ali omejimo širjenje in vpliv potencialnih nevarnosti v najkrajšem možnem času.</dc:description><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-09-07 13:55:00</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>129735</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
