<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=129734"><dc:title>Mehanizmi sproščanja proteinov iz hidrogelov</dc:title><dc:creator>Golobič,	Jurij	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Ručigaj,	Aleš	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>protein</dc:subject><dc:subject>hidrogel</dc:subject><dc:subject>mehanizem sproščanja</dc:subject><dc:subject>profil izločanja</dc:subject><dc:description>S pojavom različnih proteinskih terapevtikov se je na področju farmacije in tkivnega inženirstva pojavila potreba po razvoju novih sistemov, ki bi zagotavljali dostavo proteinov do izbranega tarčnega tkiva in njihovo tamkajšnje kontrolirano sproščanje. Za ta namen so se kot optimalni izkazali hidrogeli. Odlikujejo jih visoka vsebnost vode in v primeru, da hidrogelno mrežo tvorijo biopolimeri, tudi biokompatibilnost in nestrupenost. Vodno okolje znotraj hidrogelov dobro simulira fiziološko okolje ter omogoča ohranjanje naravne strukture proteinov. V hidrogelih naložene molekule proteina se lahko v okoliško tkivo enakomerno sproščajo skozi daljše časovno obdobje. V splošnem lahko sproščanje uravnavajo različni mehanizmi. Na kratko so predstavljene ključne strukturne lastnosti hidrogelov in proteinov, ki v dobršni meri determinirajo način, na katerega bo sproščanje potekalo. Navedeni so kvantitativni kriteriji, na podlagi katerih je moč oceniti, kateri mehanizem bo odločilno vplival na profil izločanja proteina. Posamezni mehanizmi so na kratko opisani, posebna pozornost pa je posvečena trenutno zelo aktualnim afinitetnim dostavnim sistemom. Po vzoru iz literature je prikazan razvoj matematičnega modela za sproščanje proteinov iz afinitetnega hidrogela.</dc:description><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-09-07 13:45:00</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>129734</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
