<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=129704"><dc:title>Digitalna rekonstrukcija antičnega mesta Petoviona</dc:title><dc:creator>Sotlar,	Jerneja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Gabrijelčič Tomc,	Helena	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Kočevar,	Tanja Nuša	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>kulturna dediščina</dc:subject><dc:subject>digitalna rekonstrukcija</dc:subject><dc:subject>3D-modeliranje</dc:subject><dc:subject>Petoviona</dc:subject><dc:subject>Panorama</dc:subject><dc:description>Namen magistrskega dela je izdelava hipotetične 3D-digitalne rekonstrukcije griča Panorama in rimske četrti, ki sledi geofizikalnim, arheološkim in geološkim raziskavam na tem področju, ter izdelava izrisov in predstavitvenega avdio-vizualnega medija, primernega za uporabo na strokovnih srečanjih, družbenih omrežjih in spletnih prikazih.
V teoretičnem delu je predstavljen pomen digitalizacije in digitalne rekonstrukcije kulturne dediščine in možnosti njune uporabe. Sledi predstavitev tehnik digitalizacije oziroma digitalne rekonstrukcije objektov in primeri digitalnih rekonstrukcij antičnih mest. Teoretični del je zaključen s pregledom značilnosti rimskih mest, Petovione in Panorame.
Sledi eksperimentalni del, katerega cilj je bil izvesti vse faze, potrebne za izdelavo hipotetične digitalne rekonstrukcije dela antičnega mesta. Prvi korak je bil študij raziskav, analiz in drugih pisnih virov. Sledila je faza 3D-modeliranja stavb in reliefa griča ter umestitev modelov stavb na Panoramo. Sledilo je teksturiranje 3D-modelov, osvetlitev scene in animiranje kamere. Eksperimentalni del je zaključen z upodobitvijo izrisov in animacije. Primerjava z referenčnimi slikami sta predstavljeni v poglavju Rezultati in razprava. Hipotetična digitalna rekonstrukcija Panorame je ocenjena kot ustrezna, saj je podoben videz stavb mogoče najti v različnih slikovnih virih, ki opisujejo bližnja antična rimska mesta, kot sta Ostia in Carnuntum.
V zaključku je potrjeno, da je bilo največ sodelovalnega vložka med arheologi in 3D-oblikovalci potrebnega pri fazi 3D-modeliranja. Pri teksturiranju, osvetljevanju in upodabljanju je bilo zaradi tehnične narave dela potrebe po sodelovanju manj. Pri 3D-modeliranju je bilo na voljo več izhodišč iz arheoloških odkritij in raziskav kot v poznejših korakih. Služila so kot opora pri točnejšemu modeliranju stavb. Pri izbiri tekstur in procesu teksturiranja je bila potrebna večja mera interpretacije kot v fazi 3D-modeliranja.</dc:description><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-09-07 09:01:34</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>129704</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>