<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=129699"><dc:title>Mehanska funkcionalizacija žakarskih tkanin</dc:title><dc:creator>Bajrič,	Špela	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Bizjak,	Matejka	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Kostajnšek,	Klara	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>mehanska funkcionalizacija</dc:subject><dc:subject>žakarske tkanine</dc:subject><dc:subject>konstrukcijski parametri</dc:subject><dc:subject>fizikalno-mehanske lastnosti</dc:subject><dc:subject>bombaž</dc:subject><dc:subject>modal</dc:subject><dc:subject>Lyocell Clima</dc:subject><dc:description>V diplomskem delu smo raziskovali vpliv nekaterih konstrukcijskih parametrov na končne lastnosti žakarskih tkanin. Z osnovnimi konstrukcijskimi parametri tkanine, tj. surovinsko sestavo in dolžinsko maso uporabljene preje, gostoto niti v osnovi in votku ter vezavo, vplivamo na fizikalno-mehanske, prepustnostne, estetske in druge lastnosti tkanine, ki določajo njeno končno uporabo. Načrtovanje vstopnih parametrov za konstrukcije namenske tkanine imenujemo mehanska funkcionalizacija tkanin.

Med seboj smo primerjali devet tkanin, pri katerih smo uporabili tri različne preje v smeri votka (bombaž, modal in Lyocell Clima), dva različna žakarska vzorca in dve skupini dvojnih tkanin iz keprov (prevezane in neprevezane vezave). Vse tkanine so bile izdelane na isti osnovi, pri enakih pogojih. Preiskali smo fizikalno-mehanske lastnosti uporabljenih prej in tkanin ter ugotovili, da dolžinska masa preje, premer preje in vezava v veliki meri vplivajo na lastnosti žakarskih tkanin. Tkanine z bombažno prejo v votku, ki je imela največjo dolžinsko maso, so imele najmanjšo gostoto niti, največjo debelino in ploščinsko maso ter posledično najmanjšo zračno prepustnost, največjo toplotno prevodnost, najvišji ultravijolični zaščitni faktor, vendar najslabšo dimenzijsko stabilnost. Pri tkaninah z modalom, ki je imel najnižjo dolžinsko maso, so rezultati meritev ravno obratni kot pri tkaninah z bombažno prejo. Tkanine s prejo Lyocell Clima v votku, ki je imela skoraj enako dolžinsko maso kot bombažna preja, so najbolj odporne proti pilingu, imajo najboljšo dimenzijsko stabilnost in največjo pretržno silo v smeri votka. Dvojne, neprevezane tkanine imajo zaradi manj kompaktne strukture manjšo pretržno silo in manjši pretržni raztezek, slabši ultravijolični zaščitni faktor in boljšo zračno prepustnost.</dc:description><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-09-07 09:01:22</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>129699</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>