<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=129697"><dc:title>Primerjalna analiza vpliva izbranih kodekov na zapis video vsebin</dc:title><dc:creator>Strgar,	Matic	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Urbas,	Raša	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Učakar,	Andrej	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>bitna globina</dc:subject><dc:subject>bitna hitrost</dc:subject><dc:subject>H.264</dc:subject><dc:subject>H.265</dc:subject><dc:subject>kodek</dc:subject><dc:subject>stiskanje</dc:subject><dc:subject>ločljivost</dc:subject><dc:subject>MPEG-2</dc:subject><dc:subject>velikost datotek</dc:subject><dc:subject>video</dc:subject><dc:description>Video vsebine so vedno bolj popularen medij komunikacije in vedno več ljudi se ukvarja s snemanjem in montažo. Z vsem tem je močno porasla količina video vsebin, ki se dnevno delijo na družabnih omrežjih in platformah, kot so YouTube, TikTok, Vimeo ter druge. Da je vse to mogoče, pa poskrbijo kodeki, ki video posnetke stiskajo in omogočajo, da si jih lahko brez večjih težav ogledujemo na napravah. Razumevanje kodekov v praksi je žal še vedno precej slabo in v ta namen je nastala raziskava tega magistrskega dela. Z raziskavo so bile določene smernice, ki bi ustvarjalcem video vsebin nekoliko olajšale razumevanje kodekov in načinov vpliva različnih dejavnikov in odločitev, sprejetih pri postopkih zajema na končno kakovost upodobljenega video posnetka. 

V raziskavi se je analiziral vpliv količine gibanja, bitne globine, bitne hitrosti, števila sličic na sekundo, ločljivosti video posnetka, snemanja v načinu stiskanja posamezne sličice v primerjavi s snemanjem v načinu stiskanja čez več sličic in vpliva količine šuma, prisotnega v video posnetku, na končno kakovost posnetka. Pri tem se je analizirala učinkovitost stiskanja treh najpogosteje uporabljenih kodekov: MPEG-2, H.264 in H.265, z objektivno analizo kakovosti videa in z vizualno analizo izbranega detajla. Za objektivno analizo se je uporabilo rezultate metrik PSNR, SSIM, VMAF in EPSNR in z dobljenimi rezultati ugotavljalo vpliv posameznega parametra na končno kakovost stisnjenega video posnetka. 

V rezultatih je predstavljeno, kako posamezen parameter vpliva na stiskanje s posameznim kodekom in iz tega definiranih kar nekaj smernic, ki bodo lahko v pomoč ustvarjalcem video vsebin pri razumevanju kodekov in njihovega delovanja.</dc:description><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-09-07 09:01:15</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>129697</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>