<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=129690"><dc:title>Simulacija procesa istosmernega iztiskavanja aluminijeve zlitine v vročem in analiza nastanka površinskih napak</dc:title><dc:creator>Arzenšek,	Matija	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Bombač,	David	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>simulacija</dc:subject><dc:subject>metoda končnih elementov</dc:subject><dc:subject>aluminijeve zlitine</dc:subject><dc:subject>površinske napake</dc:subject><dc:subject>procesne mape</dc:subject><dc:description>Diplomsko delo obsega izdelavo virtualnega modela preoblikovalnega procesa iztiskavanja aluminijeve zlitine, z namenom določitve tehnološko procesnih parametrov, ki vplivajo na končno stanje površine. Neželeni pojavi pri iztiskavanju aluminijevih zlitin so napake na površini, ki onemogočajo uporabo in znižujejo končni izplen preoblikovalnega procesa. V teoretičnem delu naloge je podan uvod v iztiskavanje aluminijevih zlitin, termomehanska teorija preoblikovalnega postopka, zasnova modela po metodi končnih elementov, teoretično ozadje procesnih map, nastanek napak, temperaturni in torni model iztiskanja, ter teoretično ozadje limitnih diagramov. Jedro diplomskega dela je eksperimentalni del prenosa teoretičnih osnov v numerični model, izdelan s programskim paketom Abaqus, ter obdelava rezultatov simulacij s programskim paketom MATLAB. 

Spreminjanje radija prehoda čelne ploskve v preoblikovalno območje je bilo uporabljeno za optimizacijo geometrije orodja z numeričnimi modeli. Dodatno so bili spreminjani tudi vhodni procesni parametri, kot sta temperatura predgretja surovca zlitine in hitrost pomika bata stiskalnice, ki povzroča iztiskanje zlitine skozi matrico. 

Izdelane procesne mape, sestavljene iz map porabe energije in map nestabilnosti so bile uporabljene pri interpretaciji rezultatov numeričnih simulacij. Interpretacija rezultatov numeričnih simulacij je poleg procesnih map podprta tudi z limitnim diagramom izdelanim za virtualno stiskalnico nazivne moči 55 MN, ter aluminijevo zlitino AA 7475. Na podlagi numeričnih simulacij, procesnih map in limitnega diagrama je bila ocenjena uspešnost procesa, ter izdelan limitni diagram, Limitni diagram simulacij predstavlja nižje vrednosti vrha, pri katerem imata limitni krivulji presečišče. Hkrati se v področju nižjih hitrosti pomika bata, širi področje stabilnosti površine, ki je v primeru limitnega diagrama realnega procesa ožje.</dc:description><dc:publisher>[M. Arzenšek]</dc:publisher><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-09-07 09:00:53</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>129690</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
