<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=129676"><dc:title>Uporaba izrednih pravnih sredstev v upravnem postopku po uradni dolžnosti</dc:title><dc:creator>Majnik,	Tilen	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Žuber,	Bruna	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Pirnat,	Rajko	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>Upravni postopek</dc:subject><dc:subject>izredna pravna sredstva po uradni dolžnosti</dc:subject><dc:subject>načelo zakonitosti</dc:subject><dc:subject>načelo varstva zaupanja v pravo</dc:subject><dc:subject>načelo pravnomočnosti</dc:subject><dc:subject>varstvo pridobljenih pravic</dc:subject><dc:subject>pravnomočni upravni akt</dc:subject><dc:subject>odprava in razveljavitev posamičnega upravnega akta</dc:subject><dc:description>Izredna pravna sredstva v upravnem postopku kažejo na njegovo ambivalentnost, ki se vidi v istočasnem varovanju javnega interesa in interesov strank. Iz tega razloga morajo biti opredeljena in uporabljena tako, da je med enimi in drugimi interesi zagotovljeno ustrezno ravnotežje. Namen tega dela je analizirati, ali je to ravnotežje zagotovljeno v slovenski ureditvi izrednih pravnih sredstev, kadar se uporabijo po uradni dolžnosti.

Avtor tako analizira omejitve uporabe izrednih pravnih sredstev po uradni dolžnosti z vidika varstva zaupanja v pravo in varstva pridobljenih pravic. V prvem delu predstavi štiri najpomembnejša načela, ki (so)determinirajo uporabo izrednih pravnih sredstev po uradni dolžnosti: načelo zakonitosti, načelo varstva javnega interesa, načelo varstva zaupanja v pravo in načelo pravnomočnosti. Pri tem se opredeli tudi do vsebinske povezave med varstvom zaupanja v pravo in načelom pravnomočnosti v upravnem postopku. V drugem delu sledi predstavitev sodne prakse ESČP in SEU, iz katerih izhajajo določene omejitve pri poseganju v pravnomočne upravne akte po uradni dolžnosti predvsem z vidika varovanja lastninske pravice. Pri tem se pokaže, da so omejitve za retroaktivno poseganje ob-čutno strožje kot omejitve za poseganje v posamične upravne akte z učinkom za naprej.

Temu sledi še analiza slovenske sodne prakse, ki vprašanju omejitev poseganja v pravnomočne upravne akte še ni posvečala posebne pozornosti. Na koncu avtor analizira še možnost poseganja v upravne akte glede na različne njihove lastnosti (zakoniti oz. nezakoniti ter pozitivni oz. negativni) in ob uporabi primerjalnopravne metode kritično ovrednoti ureditev tega vprašanja glede na zahteve v uvodu izpostavljenih načel. V zaključku so preko potrditve ali ovrženja uvodnih hipotez povzeti ključni izsledki tega dela.</dc:description><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-09-07 09:00:02</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>129676</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
