<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=129645"><dc:title>Obravnava preprostega dvo-dimenzionalnega modela vode s teorijo integralskih enačb in termodinamično perturbacijsko teorijo</dc:title><dc:creator>Ogrin,	Peter	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Urbič,	Tomaž	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>teorija integralskih enačb</dc:subject><dc:subject>termodinamična perturbacijska teorija</dc:subject><dc:subject>model vode</dc:subject><dc:subject>termodinamika</dc:subject><dc:subject>solvatacija nepolarnega topljenca</dc:subject><dc:description>Wertheimovo teorijo integralskih enačb (IET) in termodinamično perturbacijsko teorijo prvega reda (TPT) za asocirajoče tekočine smo aplicirali na vrtnični model vode. Vrtnični model je preprost dvodimenzionalni model vode, podoben Mercedes-Benz (MB) modelu vode. Prednost vrtničnega modela je, da je zaradi njegove preprostosti računsko učinkovit, pri čemer še vedno izkazuje večino anomalnih lastnosti vode. Molekule vode so pri vrtničnem modelu modelirane kot dvodimenzionalni Lennard-Jonesovi diski z dodanim potencialom vodikove vezi, v katerem so uporabljene trilistne funkcije vrtnic. Poleg računske učinkovitosti je vrtnični model vode enostavno prilagodljiv.
V tem delu smo z uporabo teorije integralskih enačb in termodinamične perturbacijske teorije preučili strukturne in termodinamične lastnosti čistega vrtničnega modela vode. Uporabljeni sta bili dve različni parametrizaciji vrtničnega modela, ena, ki posnema MB model, in druga, ki ima lastnosti podobnejše eksperimentalni vodi. Rezultate, izračunane z uporabo IET in TPT, smo primerjali z rezultati, dobljenimi z Monte Carlo (MC) simulacijami. Ujemanje med porazdelitvenimi funkcijami voda-voda, dobljenimi z IET in MC, je pri zmerni in visoki temperaturi dobro. Termodinamične lastnosti so bile računane tako pri konstantnem volumnu kot pri konstantnem tlaku. IET in TPT semi-kvantitativno napovesta energijo, entalpijo, toplotno kapaciteto pri konstantnem volumnu in konstantnem tlaku, tlak, gostoto, temperaturni razteznostni koeficient in izotermno stisljivost. Ujemanje med rezultati teorij in MC simulacij je boljše pri višjih temperaturah in nižji zasedenosti prostora. Z uporabo termodinamične perturbacijske teorije smo določili tudi ravnotežno krivuljo para-tekočina ter kritično točko vrtničnega modela vode. Preučili smo tudi solvatacijo nepolarnega topljenca v vodi, modelirani z vrtničnim modelom. Z uporabo IET smo izračunali radialne porazdelitvene funkcije topljenec-voda in topljenec-topljenec, ki se pri zmerni in visoki temperaturi dobro ujemajo s porazdelitvenimi funkcijami, dobljenimi z MC. S termodinamično perturbacijsko teorijo smo izračunali tudi energijo ter prosto energijo prenosa nepolarnega topljenca v vodo; TPT kvalitativno napove temperaturne odvisnosti teh količin.</dc:description><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-09-06 12:40:23</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>129645</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>