Določanje elementne sestave in izotopskega razmerja 87Sr/ 86Sr v meduKovačević, Marija (Avtor) Prosen, Helena (Mentor) elementna sestavaizotopska sestavamedgeografsko porekloMed je naravni izdelek, ki ugodno vpliva na zdravje in počutje ljudi. Izdelujejo ga čebele rodu Apis mellifera. Vse lastnosti medu, vključno s hranilnimi in zdravilnimi učinki, izhajajo iz njegove edinstvene kemične sestave. Le-ta je posledica obdelave nektarja in rastlinske mane medonosnih čebel. Med je predvsem sestavljen iz ogljikovih hidratov in vode, hkrati pa vsebuje organske kisline, minerale, vitamine, aromatske snovi, beljakovine, encime, itd. Znan je po svojim antioksidativnih, protibakterijskih in protiglivičnih učinkih in se uporablja za zdravljenje različnih bolezenskih stanj. Pravilnik o medu pravi, da mora biti poreklo medu jasno označeno na izdelku. Zaželeno je, da ima med poleg geografskega porekla označeno tudi botanično poreklo. Na ta način ima med večjo komercialno vrednost, ker je zagotovljena avtentičnost izdelka in kupec naj bi bil zaščiten pred goljufijami. Vendar prihaja pri proizvodnji in prodaji medu do ponaredb. Bodisi je med napačno označen bodisi ga med procesiranjem zamenjujejo s cenejšim medom ali mu dodajajo sladkor. Posledično se v zadnjem času aktivno išče metode, s pomočjo katerih je možno določiti oziroma preveriti geografsko in botanično poreklo medu. Poleg tradicionalnih metod, kot so melisopalinološka metoda in določevanje fizikalno-kemijskih lastnosti, aktualne metode temeljijo na določitvi elementne sestave, uporabe stabilnih izotopov (H, O, C, N, S in Sr), določevanju hlapnih organskih spojin, NMR profiliranja, itd. Za namen diplomske naloge je bila določena elementna sestava in izotopsko razmerje 87Sr/86Sr v petih vzorcih medu iz Črne gore in Madžarske. Vsebnost elementov v medu je odvisna od vrste medu in lastnosti tal na izvornem območju. Elementi predvsem izhajajo iz tal, se prenašajo do rastlin skozi koreninski sistem in se posledično tudi nahajajo v nektarju. Elementna sestava ni povezana samo s sestavo tal, ampak tudi z antropogenimi dejavnostmi. Zato je med tako indikator geografskega porekla kakor tudi onesnaženosti okolja na izvornem območju. Kot dodatni indikator geografskega porekla se uporablja tudi izotopsko razmerje 87Sr/86Sr. Izotopska sestava Sr se med privzemom iz tal v rastline ne spremeni in tako odraža izotopsko sestavo okolja. Za določitev elementne sestave in 87Sr/86Sr izotopskega razmerja smo uporabili metodo masne spektrometrije. Elementno sestavo smo določili z masnim spektrometrom z induktivno sklopljeno plazmo (ICP-MS). Za določitev izotopskega razmerja Sr smo uporabili multikolektorski ICP-MS. Med ima kompleksno matrico in ga je potrebno pred vnosom v masni spektrometer ustrezno pripraviti. Popoln razkroj vzorca je ključnega pomena za natančno in ponovljivo določanje tako elementne sestave kot Sr izotopskega razmerja. Za določitev elementarne sestave medu smo vzorce pripravili z mikrovalovnim razkrojem. Za določitev sestave Sr izotopov smo primerjali med seboj metodo z mikrovalovnim razkrojem in suhim sežigom. Primerjavo smo izvedli na vzorcu madžarskega medu, ker smo ga imeli na razpolago v večjih količinah. Za točno in natančno določanje izotopskega razmerja 87Sr/86Sr je potrebno izolirati Sr iz matrice, kjer je prisoten tudi 87Rb, saj ta izotop moti določitev 87Sr. Najpogosteje se za izolacijo Sr uporablja Sr-selektivna smola, ki smo jo uporabili tudi mi. Rezultati primerjave priprave vzorcev z mikrovalovnim razkrojem in suhim sežigom so pokazali, da način priprave ne vpliva na izotopsko sestavo Sr, saj se vrednosti razlikujejo na zadnjem signifikantnem mestu . Za nadaljnje analize črnogorskega medu smo uporabili samo metodo suhega sežiga, ker je hitrejša, naenkrat smo lahko obdelali večjo količino vzorca in število korakov priprave je manjše kot pri mikrovalovnem razkroju. Izmerjene vrednosti 87Sr/86Sr v medu iz Črne gore smo primerjali z vrednostmi v tleh z istih področij, od koder je prihajal med. Ugotovili smo, da na Sr izotopsko sestavo v medu ne vplivajo samo tla, saj se vrednosti za med in tla med seboj niso ujemale za vse vzorce. Na 87Sr/86Sr izotopsko razmerje v medu najverjetneje vplivajo tudi tip tal, voda in prašni delci. Rezultate elementne analize in 87Sr/86Sr izotopskega razmerja smo obdelali z metodo glavnih osi (PCA). Namen je bil ugotoviti, ali se med z različnih lokacij razlikuje. PCA, ki je bila narejena na podlagi samo elementne sestave, je pokazala, da je ločba med črnogorskim in madžarskim medom možna. Dodatna uporaba rezultatov 87Sr/86Sr izotopskega razmerja ni dodatno vplivala na diferenciacijo vzorcev. Za boljšo diferenciacijo različnih vzorcev črnogorskega medu bi potrebovali še dodatne metode, kot na primer uporabo stabilnih izotopov bio-elementov (H, O, C, N in S).20212021-09-06 12:39:26Diplomsko delo/naloga129640sl