<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=129616"><dc:title>Geografski vidiki vodooskrbe v Beli krajini</dc:title><dc:creator>Horvat,	Matej	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Trobec,	Tajan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Bela krajina</dc:subject><dc:subject>kras</dc:subject><dc:subject>vodooskrba</dc:subject><dc:subject>vodovodni sistem</dc:subject><dc:subject>vodni viri</dc:subject><dc:subject>hidrogeografija</dc:subject><dc:description>Na območju Bele krajine, kjer so zaradi kraškega površja površinske vode bolj izjema kot pravilo, so ljudje za svojo naselitev poiskali lokacije, kjer je bil možen dostop do vode. Tako so v preteklosti uporabljali izvire, vodne kraške jame ter gradili kale in kapnice. Ob koncu 19. stoletja so na območju Bele krajine pričeli z gradnjo prvega Belokranjskega vodovoda, ki se še danes dograjuje in širi po velikem območju z razpršeno poselitvijo. Na proučevanem območju se nahaja kar nekaj vodnih virov, pomembnih za vodooskrbo. Pri nekaterih gre za zajete izvire, pri drugih za vrtine iz katerih se črpa voda. Med najpomembnejšimi je izvir reke Dobličice, saj Krupe, kot enega najbolj vodnatih izvirov na tem območju, ni možno uporabljati zaradi onesnaženja v preteklosti. Dolžina primarnih in sekundarnih cevovodov za vodooskrbo v Beli krajini znaša okoli 700 km. Zaradi kraškega površja in podzemeljskega pretakanja vode gre za območje, ki je ekološko občutljivo in je potrebno biti posebej pozoren na vse človeške vplive v okolju, da le ti ne bodo vplivali na oskrbo z vodo, ki je ključnega pomena za preživetje človeka.</dc:description><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-09-06 07:16:11</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>129616</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
