<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=129597"><dc:title>Primerjava ameriške in evropske kaznovalne politike</dc:title><dc:creator>Kovač,	Vesna	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Krašovec,	Primož	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>neoliberalizem</dc:subject><dc:subject>množično zapiranje</dc:subject><dc:subject>socialna država</dc:subject><dc:subject>kaznovalna država</dc:subject><dc:subject>ničelna toleranca</dc:subject><dc:subject>revščina</dc:subject><dc:subject>kriminal</dc:subject><dc:subject>zapori</dc:subject><dc:description>Neoliberalizem je v Ameriki povzročil krizo vladanja in omogočil vzpon kaznovalne države. V Ameriki je socialna država odpravljena, v Evropi pa dopolnjena s policijo, sodišči in zapori. Posledica neoliberalizma je množično zapiranje, s katerim vladajoče elite kazenski sistem uporabljajo kot instrument obvladovanja socialne negotovosti. Amerika je z doktrino ničelne tolerance razglasila »vojno proti drogam« in s tem upravičila policijsko in sodno upravljanje moteče revščine. Tudi Evropa je po razglasitvi »vojne proti drogam« začela boj proti odvečnim delom prebivalstva, ki so smatrani za manj koristne in nevarne družbi kot celoti. Vzpon zasebne industrije zapiranja je le še okrepil množično inkarceracijo. Moderna funkcija zapora tj. rehabilitacija in resocializacija je že dolgo potisnjena v ozadje, saj zapori, prenapolnjeni predvsem z Afroameričani in evropskimi »tujci«, ne morejo uresničevati teh ciljev. Zapor je v današnjem času postal odlagališče družbi nevarnih posameznikov.</dc:description><dc:publisher>[V. Kovač]</dc:publisher><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-09-05 08:15:23</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>129597</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
