<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=129591"><dc:title>Vloga medicinske sestre pri odkrivanju, obravnavanju in preprečevanju obremenjujočih izkušenj v otroštvu in njihovih posledic v odraslosti</dc:title><dc:creator>Zapušek,	Maša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Peterka Novak,	Jožica	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Thaler,	Darja	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>zdravstvena nega</dc:subject><dc:subject>medicinske sestre</dc:subject><dc:subject>toksični stres</dc:subject><dc:subject>zdravstveno-vzgojno delo</dc:subject><dc:subject>preventiva</dc:subject><dc:subject>odpornosti</dc:subject><dc:description>Uvod: Obremenjujoče izkušnje v otroštvu, v oblikah kot so spolna in fizična zloraba ali zanemarjanje in druge, so v otroštvu pogoste in predstavljajo velik stres z dolgotrajnimi škodljivimi učinki na psihofizično zdravje otrok, ki se pojavljajo v odraslosti. Zaradi tega so  lahko posamezniki bolj dovzetni za razvoj raznih bolezni, tako zaradi vpliva na razvoj in na telesno zdravje. Na to vpliva bivanje, sprejemanje in vztrajanju v zdravju škodljivem okolju. Namen: Namen diplomskega dela je predstaviti pomen zgodnjega odkrivanja, obravnavanja 
in preprečevanja obremenjujočih izkušenj v otroštvu ter njihovih posledic v odraslosti, s poudarkom na zdravstveno vzgojnem delu medicinskih sester in preventivni dejavnosti. Metode dela: Uporabljena je bila deskriptivna metoda raziskovalnega dela. Naredili smo pregled slovenske in angleške strokovne in znanstvene literature. Iskanje je potekalo po elektronskih bazah podatkov: MedLine (EBSCOhost), CINAHL with Full text, Cochrane Library, ScienceDirect, Wiley Online Library in COBISS.SI. Uporabili smo tudi iskalnik PubMed in iskanje po svetovnem spletu – Google Učenjak. Dostop do teh podatkovnih baz 
smo pridobili s pomočjo oddaljenega dostopa digitalne knjižnice Univerze v Ljubljani (DiKUL). Obdobje iskanja ustrezne literature je potekalo od marca do junija 2021. 
Rezultati: Na OIO vplivajo različni kulturni, družbeni, okoljski in ekonomski dejavniki, ki posledično vplivajo na zdravje posameznikov po vsem svetu. Raziskave kažejo, da so povezave med OIO in številnimi rezultati duševnega in vedenjskega zdravja pri odraslih v literaturi dobro dokumentirane, kar dokazuje potrebo po preventivi. Razprava in zaključek: Rezultati kažejo, da je v Sloveniji na tem področju malo raziskanega, prva raziskava pri nas 
je bila izvedena leta 2019, medtem ko se v tujini s to problematiko soočajo že iz leta 1995, ko je bila izvedena prva študija Centrov za nadzor in preventivo bolezni-Kaiser. Ljudje se premalo zavedamo, kako močno lahko določeni neugodni/škodljivi dejavniki v otroštvu vplivajo na razvoj in odraslost posameznika. Zato je ta problem potrebno v Slovenij raziskati in ga izpostaviti širši javnosti ter strokovnim službam.</dc:description><dc:publisher>[M. Zapušek]</dc:publisher><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-09-05 07:46:17</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>129591</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
