<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=129581"><dc:title>Primerjava dinamometričnega in elektrofiziološkega indeksa razcepljene roke pri bolnikih z amiotrofično lateralno sklerozo</dc:title><dc:creator>Okorn,	Doroteja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Leonardis,	Lea	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Rugelj,	Darja	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>fizioterapija</dc:subject><dc:subject>amiotrofična lateralna skleroza</dc:subject><dc:subject>sindrom razcepljene roke</dc:subject><dc:subject>indeks valov M</dc:subject><dc:subject>indeks dinamometrije</dc:subject><dc:description>Uvod: Pri amiotrofični lateralni sklerozi (ALS) je pogosteje prizadeta lateralna stran dlani in s tem mišica kratki abduktor palca in prva dorzalna interosalna mišica, medtem ko je medialna stran dlani, in s tem mišica abduktor mezinca, redkeje prizadeta. Ta nenavadna porazdelitev mišične šibkosti in atrofije se imenuje sindrom razcepljene roke, ki ga dokažemo z indeksom valov M (IVM), izračunanega iz amplitud valov M. V naši raziskavi kot alternativo pri dokazovanju sindroma predstavimo nov indeks dinamometrije (ID), izračunanega iz sil mišic. Namen: Namen diplomskega dela je bil primerjati IVM in ID ter preveriti povezavo med indeksoma in njuno klinično uporabnost pri dokazovanju sindroma razcepljene roke. Metode dela: V raziskavi je sodelovalo 13 bolnikov z ALS in 14 zdravih preiskovancev, ujemajočih se po starosti in spolu. Amplitude valov M smo dobili z meritvami prevajanja po motoričnem nitju medianih in ulnarnih živcev. IVM smo izračunali z zmnožkom amplitud vala M mišice kratkega abduktorja palca in prve dorzalne interosalne mišice, deljenim z amplitudo vala M abduktorja mezinca. Mišične sile smo izmerili z ročnim dinamometrom in jih uporabili pri izračunu ID, ki smo ga dobili z zmnožkom sile mišice kratkega abduktorja palca in prve dorzalne interosalne mišice, deljenim s silo mišice abduktorja mezinca. Indeksa smo med seboj primerjali s t-testom za dva neodvisna vzorca in z neparametričnim Mann-Whitney testom. Povezave med indeksoma smo preverili s Pearsonovim in Spearmanovim testom korelacije. S krivulje karakteristike delovanja sprejemnika smo dobili ploščino pod krivuljo in razbrali mejni vrednosti posameznih indeksov. Rezultati: Bolniki z ALS so imeli znižane vrednosti obeh indeksov. Pri bolnikih z ALS je med IVM in ID prisotna močna povezava (rs = 0,8376, p &lt; 0,0001). Mejna vrednost IVM 5,4 s 77 % občutljivostjo in 96 % specifičnostjo ter mejna vrednost ID 29,5 s 62 % občutljivostjo in 79 % specifičnostjo dobro razlikujeta med bolniki z ALS in zdravimi osebami. Razprava in zaključek: IVM je bolj občutljiv in specifičen pri prepoznavanju sindroma razcepljene roke pri bolnikih z ALS. Dinamometrija, ki je za bolnike prijetnejša, se je z ID izkazala za zmerno natančno diagnostično metodo.</dc:description><dc:publisher>[D. Okorn]</dc:publisher><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-09-05 07:45:40</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>129581</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
