<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=129491"><dc:title>Etični vidiki zdravstvene nege bolnikov z rakom</dc:title><dc:creator>Korošec,	Ana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Ovijač,	Darja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Bobnar,	Albina	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>zdravstvena nega</dc:subject><dc:subject>medicinske sestre</dc:subject><dc:subject>komunikacija</dc:subject><dc:subject>avtonomija</dc:subject><dc:subject>dostojanstvo</dc:subject><dc:subject>lajšanje bolečine</dc:subject><dc:description>Uvod: Medicinske sestre so pri zdravstveni negi bolnika z rakom vpete v njegove etične in moralne pomisleke o življenju in smrti oziroma vsakodnevne aktivnosti. Oskrba bolnikov z rakom je kompleksna in zahteva multidisciplinarno obravnavo. Namen: Namen diplomskega dela je predstaviti področja onkološke zdravstvene nege, ki so najbolj izpostavljena etičnim izzivom ter z etičnega vidika opredeliti vlogo medicinskih sester v onkologiji. Metode dela: Uporabljena je bila deskriptivna metoda dela s sistematičnim pregledom strokovne in znanstvene domače ter tuje literature. Osredotočili smo se na štiri z etiko povezana področja onkološke zdravstvene nege: komunikacija, avtonomija, dostojanstvo in bolečina. Časovni okvir je zajemal literaturo od leta 2010 do 2021 iskane preko oddaljenega dostopa v podatkovnih bazah Medline in Science Direct ter v spletnem portalu Google učenjak. V končno analizo smo vključili 16 člankov. Rezultati: Komunikacija z bolnikom z rakom pogosto zajema sporočanje slabih novic, kar medicinskim sestram povzroča nelagodje. Pogosti vzroki za neustrezno podajanje informacij bolniku z rakom so pomanjkanje komunikacijskih veščin, časa in znanja medicinskih sester. Medicinske sestre so etično naravnave k zagovarjanju bolnikovih interesov in vključitvi bolnika kot aktivnega udeleženca lastnega zdravljenja. Psihične in fizične težave bolnikov z napredovanjem bolezni pogosto zmanjšajo njihovo zadovoljstvo z življenjem, kar lahko bolniki občutijo kot izgubo dostojanstva. Pomemben element psihosocialne podpore bolnika z rakom je družina. Družinski člani so sicer pogosto manj naklonjeni popolni informiranosti bolnika o njegovem zdravstvenemu stanju, času preživetja in prognozi bolezni z namenom, da ga zaščitijo pred stresom. Obravnava bolečine je zaradi pomanjkljivega znanja medicinskih sester o protibolečinski terapiji in njeni učinkovitosti pogosto nezadovoljiva. Etični konflikti, ki se pojavijo med oskrbo bolnikov z rakom, lahko medicinskim sestram povzročajo čustveno izgorelost in nezadovoljstvo pri delu. Razprava in zaključek: Izboljšanje veščin empatične komunikacije in izobraževanje s področja obravnave bolečine bi pripomogla k izboljšanju oskrbe bolnikov z rakom. Fizične in psihosocialne stiske bolnikov z rakom vplivajo na njihovo dostojanstvo in avtonomnost, zato je pomembno, da medicinske sestre zagovarjajo njihove pravice ter ohranjajo integriteto vsakega posameznika. Zmanjšanje čustvene preobremenjenosti onkoloških medicinskih sester bi lahko zmanjšali s samorefleksijo in supervizijo etičnih dilem znotraj zdravstvenega tima. Celostna oskrba bolnika z rakom zajema tudi obravnavo psihičnih in duhovnih potreb, med katere spada tudi družinsko sodelovanje za lažje spopadanje bolnika s hudo boleznijo.</dc:description><dc:publisher>[A. Korošec]</dc:publisher><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-09-02 07:46:04</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>129491</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
