<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=129484"><dc:title>Zveza med protimikrobno in antioksidativno aktivnostjo ter vsebnostjo fenolnih spojin v različnih vrstah medu slovenskega porekla</dc:title><dc:creator>Horvat,	Nika	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Smole Možina,	Sonja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>med</dc:subject><dc:subject>protimikrobna aktivnost</dc:subject><dc:subject>antioksidativna aktivnost</dc:subject><dc:subject>fenolne spojine</dc:subject><dc:subject>bakterije</dc:subject><dc:subject>minimalna inhibitorna koncentracija</dc:subject><dc:subject>DPPH</dc:subject><dc:subject>FRAP</dc:subject><dc:description>Med je zaradi svojih funkcionalnih lastnosti postal vse bolj zanimiv za proučevanje. V raziskavi nas je zanimala povezava med protimikrobno in antioksidativno aktivnostjo ter vsebnostjo fenolnih spojin v različnih vrstah slovenskega medu. Diplomska naloga je bila narejena v okviru projekta s Čebelarsko zvezo Slovenije. Protimikrobno učinkovitost smo določali proti bakterijam vrste Staphylococcus aureus, Listeria monocytogenes, Bacillus cereus, Escherichia coli in Pseudomonas aeruginosa. Z metodo razredčevanja smo določili minimalno inhibitorno koncentracijo (MIK). Z metodo Folin-Cicoltaeu smo določili vsebnost skupnih fenolnih spojin, z metodama DPPH in FRAP pa antioksidativno delovanje vzorcev cvetličnega, akacijevega, gozdnega, lipovega, ajdovega, kostanjevega in hojevega medu ter medu oljne ogrščice. Rezultati so pokazali, da največjo protimikrobno aktivnost izkazujejo temni medovi – ajdov, hojev, kostanjev in gozdni med, slednji je bil med njimi najbolj variabilen. Za najbolj občutljivega se je izkazal bakterijski sev Staphylococcus aureus. Največjo povprečno vsebnost skupnih fenolnih spojin in antioksidativno aktivnost smo določili v ajdovem, najmanjšo pa v akacijevem medu. Dokazali smo, da so temne vrste medu bolj protimikrobno aktivne, imajo večje antioksidativno delovanje in večjo vsebnost fenolnih spojin kot svetlejše vrste medu. Potrdili smo, da obstaja povezava med antioksidativno aktivnostjo in vsebnostjo fenolnih spojin v različnih vrstah medu, medtem ko nismo potrdili statistično značilne zveze med raziskovanimi parametri – protimikrobno in antioksidativno aktivnostjo in vsebnostjo fenolnih spojin.</dc:description><dc:publisher>[N. Horvat]</dc:publisher><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-09-02 07:15:33</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>129484</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
