<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=129480"><dc:title>Ekstrakcija bioaktivnih snovi iz odpadkov pri predelavi oljk</dc:title><dc:creator>Sel,	Zala	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Vidrih,	Rajko	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>ekstrakcija</dc:subject><dc:subject>oljčne tropine</dc:subject><dc:subject>oljčni listi</dc:subject><dc:subject>odpadna voda</dc:subject><dc:subject>fenolne spojine</dc:subject><dc:subject>stranski produkti</dc:subject><dc:subject>bioaktivne komponente</dc:subject><dc:description>Industrija oljčnega olja se je v zadnjih letih precej povečala zaradi številnih pozitivnih učinkov oljčnega olja na človeško zdravje. Hkrati pa industrija proizvaja velike količine odpadnih produktov, ki precej obremenjujejo okolje ter predstavljajo velik strošek odstranitve. Odpadni produkti pri predelavi oljčnega olja vsebujejo visoko vredne fenolne spojine, ki bi z nadaljnjo uporabo oziroma reciklažo predstavljale ekonomsko zanimivo in okolju prijazno rešitev živilskega sektorja. Diplomsko delo zajema pregled različnih metod ekstrakcije, še posebej okolju prijazne alternative v primerjavi s konvencionalnimi postopki. Metode smo med seboj primerjali glede na pogoje ekstrakcije ter končne rezultate, natančneje izkoristke posameznih metod ter končne vsebnosti fenolnih spojin. Ugotovili smo, da dajejo številne sodobne ekstrakcijske metode boljše rezultate v primerjavi s konvencionalnimi, kar dodatno prispeva k izboljšanju ekonomike proizvodnje ter pripomore k zmanjšanju obremenitve okolja. Hkrati predstavljajo ekstrakti iz oljčnih odpadkov velik doprinos predvsem v živilski in farmacevtski industriji. Uporabljeni bi lahko bili kot naravni alternativni aditivi, saj imajo številne lastnosti, s katerimi bi hkrati podaljšali rok uporabe posameznega živila ter imeli koristne učinke na zdravje človeka. Da bi bolje nadzorovali sproščanje fenolnih spojin v človeškem telesu, smo zajeli še nekatere možnosti kapsulacije.</dc:description><dc:publisher>[Z. Sel]</dc:publisher><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-09-02 07:15:12</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>129480</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
