<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=129263"><dc:title>Vpliv izbranih protetičnih materialov na pacientovo udobje</dc:title><dc:creator>Glasenčnik,	Teja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Sever Škapin,	Andrijana	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Bohinc,	Klemen	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Fošnarič,	Miha	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>ortotika in protetika</dc:subject><dc:subject>proteze</dc:subject><dc:subject>toplotna prevodnost</dc:subject><dc:subject>prepustnost za vodno paro</dc:subject><dc:subject>termoplasti</dc:subject><dc:subject>kompoziti</dc:subject><dc:subject>ojačeni z ogljikovimi vlakni</dc:subject><dc:subject>protetične nogavice</dc:subject><dc:description>Uvod: Protetični pripomoček poleg svoje osnovne funkcije deluje kot pregrada med okolico in kožo pacienta. Za pacientovo udobje sta ključni dve lastnosti materiala, iz katerega je pripomoček narejen: toplotna prevodnost in prepustnost za vodno paro. Človeško telo s potenjem ohranja konstantno telesno temperaturo, zato je zelo pomembno, da materiali omogočajo odvajanje vodne pare in tako zagotavljajo suho okolje okoli krna ter s tem preprečujejo dermatološke težave. Namen: Namen diplomske naloge je bil določiti toplotno prevodnost in prepustnost za vodno paro izbranih protetičnih materialov. Na podlagi rezultatov meritev in podatkov iz literature smo ocenili vpliv preiskovanih lastnosti protetičnih materialov (toplotna prevodnost in prepustnost za vodno paro) na pacientovo udobje. Metode dela: Prepustnost za vodno paro smo določili s poskusom po zahtevah SIST EN ISO 7783:2018. Meritve toplotne prevodnosti so bile izvedene po zahtevah SIST EN 12667:2002. Toplotno prevodnost smo merili s pomočjo naprave, izdelane iz dveh plošč  različnih temperatur, med kateri smo vstavili vzorec materiala. Za merjenje prepustnosti za vodno paro smo uporabili merilne posodice. Posodice smo tehtali v določenem časovnem razmiku in tako določili, koliko vode je prešlo čez preizkuševalni material iz območja z višjo na območje z nižjo vlažnostjo. Rezultati: V poskus so bili vključeni izbrani materiali, iz katerih je narejena proteza, in sicer polietilen, polipropilen, Plastozot, Poliform in polimerni kompozit, ojačen z ogljikovimi vlakni. Merili smo tudi materiale, iz katerih so narejene protetične nogavice. Vrednosti toplotne prevodnosti so bile najnižje pri penjenih termoplastičnih materialih, in sicer so se gibale od 0,03 do 0,09 W/mK. Najvišje vrednosti  smo odčitali pri nepenjenih termoplastičnih materialih, in sicer od 0,12 do 0,22 W/mK. Penjeni materiali so bolj prepustni za vodno paro (pri Plastozotu je µ = 46) kot nepenjeni polimeri in kompoziti, ojačeni z ogljikovimi vlakni (µ &gt; 2000). Razprava in zaključek: Izbira ustreznega pripomočka je za pacientovo udobje zelo pomembna; s pravilno izbiro se namreč izognemo dermatološkim težavam, ki jih lahko povzroči vlažno in prevroče okolje v protezi. Rezultati so pokazali, da imajo materiali različne lastnosti. Novejši materiali so izdelani z namenom povečevanja toplotne prevodnosti in prepustnosti za vodno paro. Ker je udobje odvisno od pacienta, smo mnenja, da bi bilo v nadaljnje raziskave treba vključiti tudi paciente.</dc:description><dc:publisher>[T. Glasenčnik]</dc:publisher><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-09-01 07:45:50</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>129263</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
