<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=129229"><dc:title>Razvoj elektronike za FEspirator V3</dc:title><dc:creator>Pivk,	Kristan	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Jankovec,	Marko	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>medicinski ventilator</dc:subject><dc:subject>FEspirator V3</dc:subject><dc:subject>elektronika</dc:subject><dc:subject>tiskano vezje</dc:subject><dc:subject>STM32G4</dc:subject><dc:subject>vodilo CAN</dc:subject><dc:description>FEspirator - pandemski ventilator je projekt fakultete za elektrotehniko, Univerze v Ljubljani. Namenjen je uporabi v primeru nenadnega primanjkovanja medicinskih ventilatorjev. Projekt je spodbudil izbruh pandemije COVID-19 in spomladi 2020 so v nekaj tednih na fakulteti izdelali delujoč medicinski ventilator, ki s stiskanjem dihalnega balona predihava bolnika. Izdelana in preizkušena sta bila dva prototipa, v1 in v2, ki sta bila uspešno preizkušena na simulatorju pacienta v simulacijskem oddelku Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani. Ker se je v tistem času epidemija že umirila, hkrati pa smo dobili dovolj medicinskih ventilatorjev, naprav nismo izdelali v večjih količinah, smo pa vse pridobljene izkušnje s prodom uporabili v razvoju nove verzije, imenovane FEspirator V3.
Moja naloga je bila izdelava elektronike za FEspirator V3. Elektroniko smo načrtali in izdelali v celoti na enem tiskanem vezju z mikrokrmilnikom družine STM32G4, napajanjema sistema iz omrežja ali baterije, potrebnimi senzorji za krmiljenje stiskanja balona ter zvočnim alarmnim sistemom. Za stiskanje balona smo uporabili motor servovolana v avtomobilu, ki se mu pošilja zahteve za navor preko vodila CAN. Ker so na prejšnji verziji uporabili drug mikrokrmilnik iste družine ter motor s kontrolo preko močnostnega mostiča s PWM signalom, smo morali prilagoditi kodo ter dodati vmesnik za povezavo CAN.
Vezje smo vgradili v prototip ventilatorja in ga povezali na pnevmatsko vezje. Umerili smo senzorje pozicije, tlaka in pretoka in nastavili mejne vrednosti navora motorja. Po začetnih težavah na vezju in komunikaciji z motorjem, ki smo jih uspešno odpravili, je ventilator začel delovati po pričakovanjih. Izkazalo se je, da navor izbranega motorja presega potrebe navora te naprave, komunikacijo CAN pa je potrebno še optimizirati, da bi lahko dosegli želeno odzivnost pod 10 ms.</dc:description><dc:publisher>[K. Pivk]</dc:publisher><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-08-30 14:45:13</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>129229</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
