Toplotna modifikacija hrastovega lesa in določitev stopnje le-te s termogravimetrijoStrle, Lucija (Avtor) Cerc Korošec, Romana (Mentor) toplotna modifikacijahrastov lestermogravimetrična analizaPostopek toplotne modifikacije uporabljamo, da lesu izboljšamo njegove lastnosti, kot so manjša higroskopnost, boljša dimenzijska stabilnost ter večja odpornost proti lesnim škodljivcem. Zaradi velike razširjenosti hrastovega lesa v Sloveniji sem se v okviru diplomskega dela ukvarjala z določitvijo stopnje toplotne modifikacije te lesne vrste. Vzorce hrastovega lesa smo modificirali v odsotnosti kisika pri temperaturah 170 °C, 180 °C, 190 °C, 200 °C, 205 °C in 210 °C. Ti vzorci so nam predstavljali standardne vzorce, saj smo iz razlike mase pred in po toplotni modifikaciji enostavno določili izgubo mase med tem procesom. Po modifikaciji smo toplotno obdelane vzorce analizirali s termogravimetrijo v temperaturnem območju med 25 °C in 600 °C v pretoku dušika ter iz podatkov izdelali umeritvene krivulje, ki so prikazovale izgubo mase pri TG meritvi v odvisnosti od izgube mase med toplotno modifikacijo. Skoraj vse umeritvene krivulje so odražale linearno odvisnost. Najvišji korelacijski koeficient je imela umeritvena krivulja v območju med 130 °C in 280 °C, sledila ji je umeritvena krivulja v območju med 130 °C in 290 °C, nato umeritvena krivulja v območju med 130 °C in 300 °C in zadnja, z najnižjim korelacijskim koeficientom, katere odvisnost tudi ni bila linearna, umeritvena krivulja v območju med 25 °C in 130 °C. Izdelane umeritvene krivulje lahko uporabljamo za določitev izgube mase med toplotno modifikacijo neznanih vzorcev.20212021-08-30 10:55:09Diplomsko delo/naloga129211sl