<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=129185"><dc:title>Mesta za zasilne pristanke na gafor rutah</dc:title><dc:creator>Avguštin,	Peter	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Mrlak,	Tomaž	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>zasilni pristanki</dc:subject><dc:subject>GAFOR</dc:subject><dc:subject>letala</dc:subject><dc:subject>pristajalne razdalje</dc:subject><dc:subject>helikopterji</dc:subject><dc:subject>avtorotacije</dc:subject><dc:description>Med letenjem lahko pride do izrednih dogodkov, na katere so piloti letal in helikopterjev lahko dobro ali slabše pripravljeni. Priprava na let je zelo pomemben del letenja, ki ga mora pilot opraviti z vso resnostjo. Način, kako se pilot učinkoviteje pripravi na postopke v sili in na zasilni pristanek, je s postopki, pravili in nevarnostmi pri pristajanju izven območja vzletno-pristajalne steze opisan v tem diplomskem delu. Opravljena je primerjava postopkov v sili pri treh najpogostejših letalih v slovenskem zračnem prostoru, zanje je opravljen tudi  preračun pristajalnih razdalj pri enakih pogojih letenja. Za helikopter je prikazana razlika med spuščanjem v normalnem letu ter pri odpovedi motorja. S pomočjo programov Google Earth in Geopedia so poiskana območja, primerna za pristajanje letala z odpovedjo motorja med letenjem vzdolž GAFOR rut. Območja so določena glede na razpoložljivo pristajalno razdaljo, vrsto pristajalne površine ter naklon. Poleg slik so podani tudi razlaga in predlogi, ki bi pilotu lahko pomagali pri izbiri mesta zasilnega pristanka med pripravo ali samim pristajanjem.</dc:description><dc:publisher>[P. Avguštin]</dc:publisher><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-08-28 08:31:19</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>129185</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>