<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=129128"><dc:title>Granuliranje s talinami z različnimi mezoporoznimi nosilci in vezivi v hitrovrtečem granulatorju</dc:title><dc:creator>Božič,	Matej	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>German Ilić,	Ilija	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Zvonar Pobirk,	Alenka	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>granuliranje s talinami</dc:subject><dc:subject>hitrovrteči mešalnik</dc:subject><dc:subject>trdne disperzije</dc:subject><dc:subject>amorf</dc:subject><dc:subject>takojšnje sproščanje</dc:subject><dc:subject>karvedilol</dc:subject><dc:subject>biofarmacevtski klasifikacijski sistem II</dc:subject><dc:description>Med novo odkritimi zdravilnimi učinkovinami jih je kar 70 % takšnih, ki so praktično netopne v vodi. To je razlog, da se znanstveniki poslužujejo najrazličnejših pristopov za povečanje njihove topnosti, kar je predpogoj za njihovo uporabo v praksi. Eden od teh pristopov je tudi granuliranje s talinami, ki smo ga v okviru diplomske naloge izvedli v hitrovrtečem mešalniku. Glavna sestavina za uspešno izvedbo granulacije je vezivo, ki se pri povišani temperaturi stali oziroma zmehča. Vezivo mora imeti temperaturo tališča med 50 in 100 °C. Delimo jih na hidrofilna in hidrofobna. V praksi smo se osredotočili na  hidrofilna, ki so primerna za izdelavo dostavnih sistemov s takojšnjim sproščanjem. 
Namen magistrske naloge je bil, da izboljšamo vodotopnost modelne zdravilne učinkovine karvedilola, ki po biofarmacevtski klasifikaciji zdravil spada v II. skupino. Z njegovim raztapljanjem v talini hidrofilnih veziv smo v hitrovrtečem mešalniku izdelali zrnca. Želeli smo si zrnc, ki bodo karvedilolu čim bolj povečala topnost, ob enem pa izkazovala tudi dobre pretočne lastnosti. Granulacijo smo izvedli s 6 različnimi nosilci (Avicel® PH 101, Fujicalin® SG, Neusilin® US2, Syloid® 244 FP, Syloid® XDP 3050, Aeroperl® 300) in 7 različnimi vezivi (PEG 6000, poloksamer 188, Gelucire® 48/16, Gelucire® 50/13, ter 4 sladkorni estri (SE) D-1216, D-1615, D-1616, D-1816).
Najboljše pretočne lastnosti in najboljši profil sproščanja smo dosegli z zrnci, ki so bila izdelana iz nosilca Neusilin® US2 in veziva Gelucire® 50/13. Le-ta so imela boljše pretočne lastnosti od zrnc pripravljenih z Avicel® PH 101 kot nosilcem, kar je posledica predvsem oblike slednjih. Z vrstičnim elektronskim mikroskopom smo namreč potrdili, da so nepravilnih oblik in z ostrimi robovi, medtem ko so zrnca izdelana iz Neusilin® US2 okrogle oblike, kompaktna in zbita, kar je razlog za dober pretočni čas in dober Carrov indeks. Pri 4 zrncih iz drugega sklopa, ki so imela 15 % dodatek sladkornega estra opazimo bolj porozno strukturo in grobo površino. Z diferenčno dinamično kalorimetrijo smo potrdili, da smo z granulacijo s talinami dosegli pretvorbo modelne učinkovine karvedilola iz kristalinične v amorfno obliko, kar je zaželeno, saj je takšna oblika bolj topna. V prihodnjih študijah bi bilo potrebno preveriti še stabilnost pripravljenega amorfa karvedilola, saj uporabljeni mezoporozni nosilci predstavljajo enega izmed uveljavljenih pristopov za stabilizacijo amorfnih oblik učinkovin.</dc:description><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-08-27 08:45:02</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>129128</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
