<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=129106"><dc:title>Učinkovitost senzo-motorične vadbe na zmanjšanje bolečine v spodnjem delu hrbta – pregled literature</dc:title><dc:creator>Čater,	Miha	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Vauhnik,	Renata	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Rugelj,	Darja	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>fizioterapija</dc:subject><dc:subject>bolečina v križu</dc:subject><dc:subject>nespecifična bolečina v spodnjem delu hrbta</dc:subject><dc:subject>propriocepcija</dc:subject><dc:subject>PNF</dc:subject><dc:description>Uvod: Bolečina, v spodnjem delu hrbta, je eden izmed najbolj razširjenih simptomov in vedno večja, tako zdravstvena, kot tudi ekonomska težava. Ker je večina primerov nespecifičnih, je posledično težko določiti natančno etiologijo bolečine in primeren način zdravljenja. Okvara senzo-motoričnega nadzora, kar se nanaša na vse senzorične in motorične procese, ki nadzirajo poravnavo in gibanje hrbtenice, da lahko dosega normalno funkcijo in obremenitev, je eden od mogočih mehanizmov nastanka in/ali vztrajanja bolečine v spodnjem delu hrbta, na kar pa bi lahko vplivali s senzo-motorično vadbo. Namen: Namen diplomskega dela je, s pomočjo pregleda literature, objavljene v obdobju zadnjih petih let, preveriti učinkovitost senzo-motorične vadbe na zmanjšanje bolečine v spodnjem delu hrbta pri odrasli populaciji. Metode dela: Iskanje literature je potekalo decembra 2020 v elektronski bazi PubMed s kombinacijami ključnih besed: balance training AND low back pain; PNF AND low back pain in proprioceptive training AND low back pain. Rezultati: V analizo je bilo vključenih šest raziskav. Štiri so preučevale učinkovitost PNF-vadbe, ena učinkovitost naprave HUBER in ena naprave Posturomed, na zmanjševanje jakosti bolečine. Pet raziskav je zaznalo statistično značilne in klinično pomembne spremembe pri eksperimentalni skupini, medtem ko v kontrolni skupini ni bila nobena sprememba klinično pomembna. Primerjava med skupinama je pri petih raziskavah pokazala statistično značilne razlike v prid eksperimentalne skupine, ki pa niso dosegle klinično pomembne vrednosti. Razprava in zaključek: Zaradi različno kvalitetno izvedenih tehnik, različnih definicij bolečine v spodnjem delu hrbta in različnih trenutkov meritev (kdaj pred intervencijo, kdaj po intervenciji, kasnejše meritve dolgoročnih učinkov) so rezultati težje primerljivi. Tudi nekateri vzorci se v določenih lastnostih zelo razlikujejo od ostalih. Ne glede na razlike med raziskavami pa je mogoče zaključiti, da so učinki senzo-motorične vadbe ugodni. Vse raziskave so pokazale tudi dolgoročni učinek. Ker so bile opažene spremembe majhne, je priporočeno, da se senzo-motorična vadba kombinira z drugimi učinkovitimi metodami zdravljenja ali vsaj lajšanja bolečine v spodnjem delu hrbta.</dc:description><dc:publisher>[M. Čater]</dc:publisher><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-08-27 07:46:03</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>129106</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
