<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=129104"><dc:title>Vrednotenje biomehanike hoje in teka s pospeškometri pri transtibialnem amputirancu</dc:title><dc:creator>Penko,	Maja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Lampe,	Tomaž	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Pavlović,	Monika	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Fošnarič,	Miha	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>ortotika in protetika</dc:subject><dc:subject>analiza gibanja</dc:subject><dc:subject>transtibialne proteze</dc:subject><dc:subject>inercijska merilna enota</dc:subject><dc:description>Uvod: Tako kot hoja tudi tek predstavlja premik telesa iz ene na drugo lokacijo. Pomembno je, da dodobra poznamo značilnosti in potek normalnega vzorca hoje ter teka, saj lahko le tako prepoznamo deviacije gibanja pri amputirancih in jih nato v protetični oskrbi odpravimo in izboljšamo vzorec hoje. Namen: Želeli smo ovrednotiti biomehaniko hoje in teka transtibialnega amputiranca. Preučiti smo želeli tudi uporabnost pospeškometrskega merilnega sistema RunScribe pri vrednotenju hoje in teka transtibialnega amputiranca. Metode dela: Na enem transtibialnem preiskovancu smo izvedli meritve hoje in teka s pomočjo inercijskega merilnega sistema RunScribeTM. Na dorzalni predel obeh stopal smo mu namestili napravi in tako vrednotili hojo in tek na 400 m s protetičnim stopalom Elite Blade in Blade XT. Dobljene rezultate smo izvozili iz RunScribe-ove aplikacije in jih obdelali. Rezultati: Spremljali smo dolžino koraka, dolžino dvojnega koraka, čas faze opore, čas faze letenja pri teku, maksimalno hitrost pronacije in pa navpično silo ob dostopu. Ugotovili smo, da smo dobili podobne rezultate med zdravo in protetično nogo pri parametrih dolžine koraka in dvojnega koraka ter pri trajanju faze opore med zdravo in protetično nogo, prav tako pa zaznamo zanemarljivo razliko pri gibanju z različnima protetičnima stopaloma. Pri navpični sili ob dostopu, maksimalni hitrosti pronacije, tipu postavitve stopala ter trajanju faze leta je opaziti največje neskladje med nogama pri uporabi protetičnega stopala Blade XT. Razprava in zaključek: Merilno napravo smo prvič uporabili za vrednotenje teka in hoje transtibialnega amputiranca, ker je RunScribe prvotno namenjen merjenju teka zdravih preiskovancev, uporabili pa smo tudi dve različni protetični stopali. Merjenje časovno-prostorskih parametrov v protetični obravnavi z uporabo pospeškometrskega sistema je redko. Skupna prednost uporabe vseh nosljivih inercijskih merilnih enot pri amputirancih je njihova velikost, nosljivost, nizka cena, neomejeno časovno obdobje meritev, merjenje izven laboratorija, merjenje na različnih terenih, enostavna uporaba ter hitro in enostavno nameščanje. Opisane meritve lahko pomagajo pri optimiziranju protetičnega pomerjanja, uravnavi in pri individualiziranju selekcije protetičnih komponent.</dc:description><dc:publisher>[M. Penko]</dc:publisher><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-08-27 07:45:49</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>129104</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>