<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=128977"><dc:title>Magnetno hlajenje s toplotnim stikalom</dc:title><dc:creator>Sojer,	Tom	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kitanovski,	Andrej	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>magnetno hlajenje</dc:subject><dc:subject>magnetokalorični učinek</dc:subject><dc:subject>numerični model</dc:subject><dc:subject>parametrična analiza</dc:subject><dc:subject>toplotno stikalo</dc:subject><dc:subject>upravljanje s toploto</dc:subject><dc:description>Magnetno hlajenje je alternativa parno kompresijskemu hlajenju. Izkorišča magnetokalorični učinek pri katerem se temperatura v magnetokaloričnemu materialu spreminja z zunanjim magnetnim poljem. Prenos toplote iz materiala se lahko izkorišča s toplotnimi stikali. S postavitvijo numeričnega modela in izvajanjem simulacij smo optimizirali magnetno hladilno napravo z nanofluidnima toplotnima stikaloma. Stikalu se toplotna prevodnost spreminja v odvisnosti od električnega polja. Naredili smo obsežen pregled literature in glede na našo aplikacijo izbrali najbolj ustrezen nanofluid. Reševanja numeričnega problema prenosa toplote sklopljenega z magnetokaloričnim učinkom smo se lotili z metodo končnih razlik, za izvajanje simulacij pa smo uporabili programsko opremo Wolfram Mathematica. Opazovali smo delovanje modela glede na podane parametre in iz rezultatov izbrali hladilno napravo, ki je dosegla največjo temperaturno razliko med izvorom in ponorom toplote. Predstavili smo dimenzije naprave in frekvenčno območje, v katerem deluje, ter našli razloge za optimalno delovanje.</dc:description><dc:publisher>[T. Sojer]</dc:publisher><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-08-20 08:30:23</dc:date><dc:type>Zaključna naloga</dc:type><dc:identifier>128977</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>